Naj vam bo lepo...

....v naslednjem letu, naj diši v tem krhkem svetu, po ljubezni, miru, zdravju, sreči...

Lani na današnji dan sem pisala tako, pa naj bo še letos...prijetne praznike vsem

Decembrsko sladkanje III

DOMAČI PRIJATELJ S SUHIM SADJEM
(malo "popravljen" recept iz stare Slovenske kuharice)
5 jajc zmiksamo z 30 dag kristalnega sladkorja, dodamo 30 dag ostre moke in naribano limonino lupino. V maso vmešamo na koščke narezano suho sadje, arancine, koščke čokolade,....skupaj naj bo od 30 do 50 dag, odvisno pač od tega, kaj in koliko imamo doma - malo pospravimo po predalih:-)))
Vse skupaj presipljemo na s peki papirjem obložen pekač, razgrnemo in pečemo na 180 st., dokler po vrhu ne porjavi. Vročo ploščo s peki papirjem previdno preložimo na kuhinjsko krpo in razrežemo na koščke. Na pekač damo nov peki papir, koščke naložimo nanj in jih v še topli pečici posušimo. Po potrebi še vklopimo na 100 st., da se posušijo do konca. Suho pecivo se v zaprti posodi obdrži tudi mesec dni.

Decembrsko sladkanje II

...ekspetiment je uspel, preizkuševalci s(m)o preživeli:-))) Kaj preživeli, napadli smo še toplo!

ROŽIČEVA POTICA S ČOKOLADO

Kvašeno testo iz 1/2 kg mehke moke, 2,5 dl mleka, 3 dag kvasa, po 6 dag masla in sladkorja, malo soli, limonina lupina, 1 jajce
Nadev:  500  g rožičeve moke, 10 dag masla, 2 dl smetane za kuhanje, 10 dag sladkorja, 2 jajci, mleti cimet, 5 dag mlete čokolade.

Zamesimo testo, ki naj vzhaja na dvojno količino. Medtem pripravimo nadev. Na maslu popražimo rožičevo moko, da zadiši, zalijemo s smetano in ohladimo. Ohlajeni masi dodamo ostale sestavine, premešamo, namažemo na razvaljano testo in zvijemo. Preložimo v namazan in pomokan model (od torte, premer 24 cm), prebodemo z zobotrebcem in damo vzhajat na toplo. Vklopimo pečico na 200 st., po približno pol ure potico po vrhu premažemo z mlekom in damo pečt. Ko se po vrhu obrava, pokrijemo s peki papirjem in temp. zmanjšamo na 180 st. Pečemo pribl. 45 minut do 1 ure, odvisno od debeline.
Za moj okus je malo presladka. Hladen nadev postane presuh, ker se maslo strdi, zato bom drugič dodala še malo mleka, da se bo lepše mazal. Še jo bom pekla, rožiči so v primerjavi z orehi poceni in potica je božanska.

Vanilijev sladkor
V mojih receptih ni vanilijevega sladkorja, ker ga že dolgo ne kupujem več. Naredim ga sama: kupim vanilijeva stroka, v večji kozarec za vlaganje nasipam navadni sladkor in stroka "potunkam" v sladkor. Ko pečem, iz kozarca odmerim potrebno količino sladkorja, ki se že v nekaj dneh navzame vonja vanilije in diši precej bolj kot kupljen vanilijev sladkor. Nato v kozarec dosipam nov sladkor, tako da sta stroka vedno pokrita.
Veliko pečem, vendar 2 stroka vanilije kljub dosipavanju sladkorja zadostujeta za najmanj pol leta.

V mreži:-))

...da me bo minilo? Ja, seveda...kot že nekajkrat...menda bo prej zmanjkalo traku:-))

Kodrčki v toplih kapučino barvah se bodo sprehajali na moji bundi, verjetno že danes:-))

Pol metra...

....novega šala, pa me je že minilo:-(

Namesto piškotov...

...smo pekli fimo:-)))
Z modelčki za piškote, s katerimi se vedno jezim, ker testo ne gre iz njih, sem razrezala razvaljan fimo z bleščicami. Snežinke bodo magnetki in obeski za smreko.

Božičkova delavnica - drugič!

V teh dneh pridno pletemo, da pa prejemnic slučajno ne bi zeblo v prste, so nastali še pokrovčki:-))) Pritrdila jih bom z gumbi.
V delu so že tretji - za Simona

Kličemo sneg in pravo zimo...

Prav lušno se imamo:-))

Grelčki - navodila

...Miklavž ima rahlo zamudo:-))
ampak navodila objavljam še ravno pravi čas, da lahko poskrbite za mrzle roke do prave zime.

Torej, z volno za nogavice in pletilkami št. 2,5 nasnujemo petlje in sklenemo krog - kot pri nogavicah. Mogoče za grelčke nasnujemo manj petelj in ni pomembno, ali je št. p. deljivo s 4. Moji imajo 60 p.

Pletemo v rebrastem vzorcu do določene višine - to je višina grelčka do zapestja. Eni želimo čist kratke, drugi do komolca...torej pomerimo. Nato napletemo še 4 vrste gladkih desnih p. in označimo eno p. z nitko druge barve - to je sredina palca. V vsaki 2. vrsti začnemo dodajati za palec: v 5. vrsti dodamo 2 p. - 1 p. pred in 1 p. za izbrano p.

Z dodajanjem začnemo oblikovati trikotnik vrinjenih p., ki jih bomo kasneje uporabili za pletenje palca. Dodajamo vedno ob zunanjem robu "trikotnika", torej vedno pred in za p., ki smo ju dodali prej:

Že po nekaj vrstah se vidi bodoči palec (desno)

Ko ima trikotnik - bodoči palec 25 - 29 p. (odvisno od debeline volne), spletemo še 2 vrsti desnih p. brez dodajanja in preložimo petlje za palec na posebni pletilki. Višino do palca in št.p. najlažje določimo s pomerjanjem.

Nato popletemo skupaj krajni p. na palcu in ostanku - s tem ponovno sklenemo oba kroga ter pletemo ločeno palec in ostanek gladko desno do določene višine. Na palcu še postopoma po višini odvzamemo 2 - 3p., da ni preširok.

Nekje ob začetku nohta na palcu spletemo rob - nekaj vrst patenta ali izmenično vrste levih in desnih p. ter zaključimo.

 Na osrednjem delu spletemo do nohta na mezincu in ponovimo zakjuček na palcu.

Po enakem postopku lahko spletemo tudi rokavice, vendar mora biti takrat št. p.deljivo s 4 - zaradi konice, ki jo spletemo na enak način kot sem opisala pri nogavicah. Na palcu v nekaj vrstah namesto patenta skupaj popletamo p. in zadnjih 8 - 10 z nitko povlečemo skupaj in zavežemo.

Bo šlo?  Seveda bo:-)))

Ampak...glede na obisk mojega b(r)loga bi pričakovala masovno proizvodnjo štumfkov...pa nisem srečala še nobenega...torej?

Prvi medenjaki

...ker se je mulc skujal in z medeno hišico ni bilo nič, mi ni preostalo drugega kot da spečem kekse:

MEDENJAKI
60 dag krušne ali ržene moke
20 dag rjavega sladkorja
10 dag stopljenega masla
25 dag medu
začimbe za medenjake
1 žlička sode bikarbone
3 jajca

Jajca stepemo s sladkorjem, v moko zamešamo začimbe in sodo. Stopimo maslo in med.
Zamesimo testo in ga 1/2 ure pustimo na hladnem. Potem z žlico zajemamo testo in naredimo kroglice, ali pa razvaljamo in izrežemo kekse. Pečemo na 180 st, da lepo porjavijo.

Keksi morajo stati v škatli, da se zmehčajo, kroglice pa ostanejo mehke in jih lahko takoj napademo:-)) No, pri nas ne bodo stali, smo jih napadli kar takoj...

Decembrsko sladkanje

 Začeli smo kot  lani

Mlečni kruh z rozinami - včerajšnja peka in kar izginil je....kam le:-))))  Vidi se, da pridno "nabiram kilometre" pri peki kruha:-)))

Rudolf & co

...ko se Simon zakoplje v papirje, nastane...košara papirčkov:-))) Nekaj je že obešeno v otroški sobi, nekaj pa sem še uspela "rešiti":

Sestra mu je posodila šablone, potem pa je risal, rezal, sestavljal, lepil,....do poznega večera.
A kje sem bila jaz? Tam nekje :-)))  ker sem bila zadolžena le za rezanje jabolk, kuhanje čaja, serviranje malice in večerje....sem v miru štrikala. Končno imam (skoraj) pripravljena navodila za grelčke in hči (že skoraj) obljubljene grelčke.

Božičkova delavnica 2011

....ali čez 7 let res vse prav pride:-)))
Razmišljam, da sem mi ne da, da ni časa, da sem že "prestara" za take hece, da ne bi dala denarja za nakup ustvarjalnih materialov, da...(še venček izgovorov bi lahko napisala)...ampak mulc že od sredine novembra vztrajno načrtuje, daje predloge, riše načrte, sitnari, komaj čaka na začetek... torej mi res ni preostalo drugega kot da začnem brskat, kombinirat, načrtovat, iskat najugodnejše variante in predvsem take, da bodo primerne za mlade prstke...
Začela sva že prejšnji vikend - s sušenjem pomaranč, mandarin in limon:

Vedno znova sem presenečena, kaj vse skrivam po škatlah in predalih...

kaj vse bo nastalo iz vsebine teh kišt, še ne vem natančno, vem pa, da imava dovolj dela za vse predpraznične vikende v decembru:-))) Ob tem bom kupila še par paketkov belega FIMO  za ....naj ostane zaenkrat še skrivnost:-))

Tudi vam želim prijetne predpraznične dni!

Namesto adventnega venca...

...sem pripravljala ozimnico:-)))
Prec dobrim tednom so me presenetili z zabojem uležanih kutin. Kako jih porabiti? Najprej sem kuhala kompot iz jabolk, hrušk in kutin, pa je šlo prepočasi...zato danes od jutra po malem eksperimentiram...Trenutno po bajti omamno diši in vsi prsti so lepljivi:-))))

KUTINOV ŽELE
Operemo zrele in uležane kutine, CELE zalijemo z vodo in pristavimo. Vrejo naj pribl. 15 minut, drobne manj. Odstavimo, odlijemo vodo in počakamo, da se malo ohladijo. Mlačne olupimo in odstranimo peščišče. Na 1,5 kg kaše dodamo pribl. 0,5 kg belega ali rjavega sladkorja in prevremo. Ko se sladkor raztopi, naložimo v kozarčke in zapremo. Rezultat je vreden greha:-))))

KUTINOV SIR
žele še malo pokuhamo, da se zgosti in se začne prijemati na dno posode. Nato ga namažemo pribl. 1/2 cm debelo na pekač, obložen s peki papirjem. Postavimo v pečico na 100 st. pod ventilator, da se suši. Napol posušeno ploščo razrežemo na pravokotnike in sušimo naprej, dokler se ne lepi več. Suhe koščke povaljamo v sladkorju.

Pri nas še nismo tako daleč, ker sem namazala bolj na debelo. Verjetno se ne bo uspel posušiti do konca, saj se vrata pečice odpirajo kar naprej:-)))

Temperature padajo...

...in jaz se potapljam v korpco z volno...prvi rezultati so že tu:

Grelčki že pridejo prav:

Ugotavljam, da se je moja korpca v letu in pol precej postarala. Robovi so obledeli, notrajnost je preluknjana od pletilk...prihaja čas za novo.

Saj ne da bi mi manjkalo blaga, ampak...kaj če nova ne bo tako pridna????

Pozno jesensko?

...ali mogoče tik pred zimo? Današnje vreme prav nič ne diši po zimi, na terasi je 20 + in če ne bi pihalo, bi bilo prav prijetno. Čeprav do pospravljanja okrog hiše in sajenja čebulic še nismo prišli, je bil krompirjev teden zelo produktiven.
Oblekla sem mulca: žametne hlače, telovnika, majčke in pižame. Nekaj na sliki, nekaj pa še zunaj na štriku :-)))

Moja nova tunika, blago iz Kilometra, kroj iz Ottobre:

Na vsakem sprehodu MORAM Simonu odrezat vsaj eno leskovo šibo.  Pred vrati jih je bil že cel kup, iz katerga je nastal jesenski venček:

Leskovke sem narezala na 5 - 10 cm dolge kose. Na papir sem narisala krog, Simon je nalagal palčke in sproti sem jih lepila z vročim lepilom. Ježki na venčku so semenski koški ameriškega slamnika. Čeravno ni vrhunec floristike, je mulc zelo zavzeto sodeloval in venček  bo tudi edini okras pred vhodom do pomladi. Žaba na notranji strani okna pa je iz ene druge zgodbe:-)))

Krompirjevo :-)

...jupidu, dopust! Tokrat bo delovno: okrog bajte je potrebno pospraviti, pred mrazom porezati zelišča, posaditi čebulice...in šivali bomo!
Za začetek reciklaža - ostanek žameta od Simonove jakne, kos traku in pliš, ki po omari potika že kar nekaj časa...in naša dnevna soba je spet "nova". Blazine krpanke se niso obnesle. Pustila sem premalo dodatka za šive in žamet se je začel cufati. Tokrat sem pustila dovolj in vse dvakrat pošila:-)

Bi še, ampak je zmanjkalo traku.

Žogica

V petek popoldan sem se po dolgem času sprehodila po središču Maribora. Dišalo je po pečenih kostanjih, ljudje so posedali na gostinskih vrtovih in čas je tekel čisto počasi. Ogledovala sem si izložbe in ko sem prišla do pred kratkim preseljene Zlate nitke (prej je bila v City-ju, zdaj je nasproti Kodžaka), sem morala vstopit...volna za nogavice, za jope, za pulovre, za filcanje, darilni program, zadrge....zlata jama :-)))
Kupila sem pisano žogico in ko sem jo včeraj začela mečkat in razmišljat, ali bi naredila nogavice ali ne...je bil Simon najhitrejši in danes proti večeru, ko bomo skuhali, pojedli kostanje, do konca oprali in posušili cunje, bodo že greli njegove prste.

Splača se zgodaj vstati - hčerine rokavice bodo pač počakale do naslednjega sprehoda.

Dišeče...

...iz toplih dni:-))

Trenutno vsak večer uživam ob dišečem melisinem čaju. Letos je bilo vroče in ima še posebno močno aromo. Nasušila sem pa precej: meliso, meto, limonin timijan, akacijino cvetje, bezeg, lipo, plahtico, kamilice in ognjičeve cvetove - za štiri polne predale v kletni kuhinji:-) Šipek pa smo pred kratkim posadili, tako da bo - upam - čez par let pri roki:-)) Kot najbolj priročne za shranjevanje so se izkazale flaše od moje druge razvade - Nescafe.

Čajnik imam že ugledan, ker pa čez slab mesec dni praznujem, se bom pustila presenetit:-))))

Razen čaja sem posušila tudi timijan, zeleno in peteršilj ter mešanico za pico: origano - domač in divji z Lošinja, žajbelj, šetraj in majaron - božansko!

Kako zašiti kapuco?

...najlažje gre skozi rokav:-))))))

za zimsko bundo je še pretoplo, v vetrovki je zjutraj hladno...zdaj bo ravno prav:-))

Ker me vztrajno prepričujejo, da se ne splača šivat, navajam nekaj podatkov: žamet, flis (podloga ter kapa in šal), 30 cm patenta in 3 svetleče zadrge: pribl. 20 eur. Porabljen čas: 2 uri, z vmesnimi postanki pri pekaču z jabolčnim štrudlom :-)))

Pospravljam - tokrat kroji,

...ki smo jih prerasli ali pa sem se jih naveličala.
Ottobre woman in kids (z vsemi kronimi polami, kot nove):

Burda in Diana-zvezki z vsemi krojnimi polami, nepoškodovano:

Igrače, izdelki velika noč:

Kwick sew, še zaprto. Ne morem se navadit, da imajo kroji dodatek za šive. Zato so mi neuporabni in jih ponujam tukaj:

Posamezni Burda kroji:

Informacije po mailu.

Ladjice - navodila in rezultat:-)

Glede na to, da sem dobila precej vprašanj glede pletenih in sfilcanih copat, bom poskusila čim bolj enostavno pojasniti, kako poteka delo. Sama uporabljam Hoferjevo filzwolle (volno za filcanje), ki sem jo lani kupila iz čistega firbca, lahko pa uporabite katero koli znamko, le da morate iskati volno za filcanje, ki je "zmotana" (ne poznam izraza) čisto rahlo in se ob pranju v pralnem stroju močno skrči in sfilca. Copati tako postanejo približno 30 % manjši, debelejši in neprepustni za vodo.
POZOR: na podplate je NUJNO potrebno prišiti kos usnja ali druge nedrseče podlage, saj je hoja s copati brez tega NEVARNA!  Za odrasle je primerna tudi napihljiva barva, otroci pa pikice potrgajo in nima učinka. Filcana volna zelo drsi in že na ravni podlagi nas mimogrede spodnese, o hoji po stopnicah brez nedrsečih podplatov raje niti ne razmišljajte!

Zdaj pa k navodilom:

Za copate do št. 40 potrebujemo 150 do 200 g volne (približno 200 metrov). najprej spletemo poskusni kvadrat, nasnujemo toliko zank, da lahko z nitko druge barve označimo kvadrat 10x10 cm. Poskusno kvadrat operemo - sfilcamo in posušimo ter iz tega potem ugotovimo, koliko se bo copat skrčil.Težko je določiti prave dimenzije, vendar je poskusni vzorec najbolj natančen. Copat bo po pranju krajši vsaj za 30 %.

Za copate do št. 40 pletem na najširšem delu (nart) preko 40-44 zank. Začnem na konici copata pri prstih, s pletilkami št. 8 nasnujem 8 zank in spletem 4 vrste - slika:

Nato v 5. vrsti popletem 8 zank v vrsti, potem pa kar naprej s pletilkami nasnujem zanke in sklenem zanke v krog: 8-2-8-2
8 petelj - nart in podplat; 2.p-stranska višina copata

nato v vsaki drugi vrsti dodajamo na nartu in podplatu (tam, kjer ima 8 p.) za prvo in pred zadnjo petljo po 1 p. tako dolgo, da imamo na pletilkah po 18 ali 20 p. na stranskih dveh pletilkah vedno pletemo samo 2p in ne dodajamo.

Na višini pribl. 10 do 12 cm na zg. delu copata zazankamo sredinskih 6 p. in dalje pletemo v vrsti. Ob zazankanih p. snemamo še v vsaki vrsti tako dolgo, da nam na pletilki ostane še 22 do 26 zank, odvisno od tega, kako visoko bi naj copat segel na peti.

Ko imamo na pletilki željeno št.p., pletemo ravno do željene dolžine. To je na žalost najtežje določiti, zato je nujno potrebno narediti preizkusni kvadrat in ga oprati. Vse p. zazankamo v eni vrsti, pustimo malo daljšo nitko in rob od zunanjega roba proti sredini sešijemo. Oster vogal na sredi se bo s pranjem sfilcal in ga več ne bo. S kvačko zadelamo nitke na konici in tam, kjer smo dodali novo štreno volne.Takole zgleda sešit "čoln", ki je pripravljen za pranje.

Copate damo v pralni stroj s staro bombažno krpo ali brisačo in teniškimi žogicami ali pač nečim, kar bo povečalo trenje in drgnjenje. Sama perem copate na 40 st. z praškom za belo perilo in brez mehčalca. Oprane in scentrigugirane copate nategnem0 in poravnam0 v pravilno obliko. Najlažje bo, če jih bodoči lastnik obuje in oblikuje po svoji nogi, saj so po pranju že napol suhi. Nato jih pustimo, da se do konca posušijo. Če so malo prekratki, jih lahko z raztezanjem še podaljšamo za kakšnega pol centimetra, več pa skoraj ne gre.

Filcani copati so mehki in topli. Otrok jih je nosil celo zimo in je komaj čakal, da se posušijo in jih je lahko spet obul. Tudi umazanija se na volno ne prime kaj dosti in pogosto pranje ni potrebno. Sfilcane copate peremo ročno, ker bi se sicer v stroju še dodatno sfilcali in bi bili premajhni.
Poskusite, ne bo vam žal:-)))

Še rezultati:

Juhu, imam celo dvoje copat! Bom pa zdaj naredila še ene, da bo Simon imel dvoje:-))

Jesenske ladjice...

...odkar se je ohladilo, sem jih imela v mislih, pa nisem vedela, kam sem med spomladanskim pospravljanjem vtaknila volno. Med vikendom sem otroku kupila copate, pa me je postavil pred dejstvo: ali domači volneni ali pa nič:-)))  
Volno smo našli, pletenje gre hitro in tukaj so že prvi (pre)dolgi rezultati:

Ko naredim še tretje, gredo vsi skupaj v pralni stroj in me prav zanima, ali sem zadela dolžino. Lani sem imela precej težav, saj sem na koncu ostala brez copatov :-)))