sobota, 20. marec 2010

Sladka uganka in bombonček:-))

"Kaj ko bi kupila to seme"......je lani ob tem času sitnaril prestolonaslednik.
"Ah, saj ne bo nič iz tega, ampak če že hočeš, pa naj bo, bova vseeno poskusila".....nekako nisem želela zatreti njegovih prvih vrtnarskih poskusov...slika na ovitku je veliko obetala in čeprav je bil rezultat zelo drugačen, sva bila presenečena in tako navdušena, da bova letos ponovila:-))

Začelo se je v modernem klimatiziranem rastlinjaku:


in po tednih potrpežljivega čakanja je notranjost v teh dneh takšna:

Sledi še pikiranje, sončenje na okenskih policah in nato še utrjevanje na terasi, v juniju bodo rastlinice pripravljene na sajenje, od julija do zime pa........komaj čakava:-)))

SLADKA UGANKA: Kaj mislite, kaj sva posejala?
Ko sem urejala ta b(r)logec, nisem pričakovala, da bodo moje packarije vseh vrst (tudi tiste neustvarjalne) zanimive tudi za druge - res sem prijetno presenečena nad odzivom!
Presenečena sem tudi sama nad sabo, ker se držim zastavljenega urnika in marljivo objavljam vsak teden, do zdaj že skoraj 50 krat...kdo si bi misli, kampanjec kot sem....

Do 1. aprila ugibajte, kolikokrat želite, napišite toliko odgovorov, kot želite...nagrado dobi tisti/tista, ki bo PRVI PRAVILNO rešil/a uganko.

Nagrada? Pletene nogavičke, ki bodo po barvi zelo spominjale na plodove, ki bi naj zrasli na teh zdaj še miniaturnih rastlinicah.

Do takrat bom pa "v ilegali" - sonček že prijetno greje in začenjam z novim področjem svojega ustvarjanja - vrtnarjenjem! Lepo se imejte in uživajte v pomladi!



nedelja, 14. marec 2010

Rožice

...ali potica lene gospodinje:-))) Zdaj mi je skoraj žal, da sem razrezala, ker bi nastala prava Potica, ampak se mi ni dalo čakat, da vzhaja, pa natančno zvijat....lena gospodinja pač:-))



Za 1 tako rožo potrebujemo:

500g mehke moke
60g masla
60g sladkorja
1 jajce, pribl. 250 ml mleka
30g kvasa
limonino lupino, vanili, žličko soli
Nadev:
400-500 g mletega maka, ki mu dodamo sladkor po okusu, 1 jajce in 1 kozarček kislega džema, če je pretrdo, dodamo še malo mleka
Ali 20 dag mletih lešnikov in 200g nutele
ali orehov nadev za potico
ali skutin nadev
ali...

Še postopek - posebej za Sonjo :-)))

postavimo kvasec (kvas, malo sladkorja in malo mleka), pogrejemo mleko, stopimo maslo, stepemo jajce s sladkorjem, naribamo limonino lupino...V moko naredimo jamico, ob strani dodamo sol in vlijemo narasli kvasec v moko, dodamo jajce s sladkorjem in počasi dolivamo mleko. Ko se masa sprejema, dodamo še maslo in zamesimo gladko testo, ki se lepo loči od prstov in posode. Postavimo na toplo, pokrijemo s prozorno folijo (ki zadržuje toploto in vlago) in čez še s kuhinjsko krpo.
Ko je testa najmanj dvojna količina, še bolje več, ga na pomokanem prtu tanko razvaljamo v pravokotnik, namažemo s filo (medtem ko testo vzhaja, zgoraj navedene sestavine izbranega nadeva pomešamo), zvijemo in narežemo na 1,5 do 2 cm široke kolobarje. Kolobarje nalagamo s prerezano stranjo navzgor na s peki papirjem pokrit pekač. Vklopimo pečico na 180 st., počakamo, da se ogreje in postavimo v pečico...pečemo pribl. 40-50 minut.......in to je to:-))))
Grem zdaj po še en kos:-))

sobota, 13. marec 2010

13. marec...

...pred 12-timi leti je bil petek. Taki petki so redki in imajo čuden sloves - in tisti petek bil je res zelo poseben dan...ob tem času sem takrat v trgovinah s hrano in opremo za živali mrzlično brskala med blazinami, povodci, ovratnicami, posodami za hrano in vodo, različnimo vrstami hrane in priboljški....boksi za varen prevoz v avtomobilu, poslušala še zadnje nasvete o vzgoji, prehrani, .................popoldan pa smo se moja malenkost, hči, sestra kot rezervna šoferka, če bo treba, in naša oma odpravile po Tedyja.

Do takrat zaprisežena pristašica laboratorijsko čistega stanovanja in goreča nasprotnica domačih živali v stanovanju, ki je večkrat glasno izjavila, da bi se lahko pes le preko njenega trupla blaten valjal po sveže postlani postelji....jaaaaaaaa, ta ista oseba se je odpravljala po psa, ki bo živel v bloku, ki niti prve noči ne bo prespal na svojem kotičku, ampak v postelji, ki bo že ob prihodu v stanovanje od strahu polulal sterilno očiščen volneni tepih..........jah časi se pač spreminjajo, ne?

Glede na to, da so nam svetovali, naj se v Grosuplje raje odpravimo čez Bizeljsko (definicija bližnjice?), smo se po dolgih urah in štetju levih in desnih ovinkov in zavoženih križišč končno pricijazile do dvorišča, kjer nas je pričakala četica pudljev vseh velikosti in barv:-)) Naša kepica je za popotnico dobila vrečko čokolina, liter mleka, brikete ter besede: "fejst nagajaj, da bodo vedeli, da te imajo!"

Seveda sem hitro ugotovila, da od vsega kupljenega in vseh nasvetov potrebujemo le hrano, posodico za hrano in vodo, nekaj mehkega za spanje, povodec in veliko veliko ljubezni...vse ostalo je romalo nazaj v trgovino:-)))

Sicer se še zdaj hči vedno postavi v bran našemu pesjanarju in je še zdaj Tedy njen pes, sva se midva "takoj zaštekala". Hecno, ampak ob skrbi za psa sem se naučila, kako enostavno si je v vsakodnevni dirki vzeti nekaj trenutkov za sprehod in sprostitev.

Pogosto slišim, da so me videli na sprehodu - če bi bila sama, me še opazili ne bi:-))) Včasih se pozanimajo, kako to, da ga še imamo...ko pa smo imeli dojenčka...pri njih pač ni zneslo in so dali stran....ali ni škoda opreme novi hiši .......ali me ni strah, da bo otrok zbolel, ko se valja s psom po tleh....eh, le zakaj bi prepričevala že prepričane, naj živijo v svojem svetu...v mojem bo zmeraj prostor za kosmato kepo, klub mokrim tačkam na parketu!
takole je lani poziral na Lošinju z najdenčkom, ki je potem dobil slovensko državljanstvo:-))) in ima danes več kil kot pes:
Takole je poziral danes, ko je čakal, da odložim fotoaparat, sedem na klopco in ga začnem božat:
Upam, da se bova še precej let takole grela na marčevskem soncu.

petek, 12. marec 2010

Zima je kriva...

...kakor hitro je spet začelo mrzlo zavijati okrog vogalov, so mi igle kar same skočile v roke...tukaj je rezultat:
Hecno, kupila sem bombaž za poletno jopico, pa sem po prvih napletenih centimetrih obupala. Prejo sem odnesla nazaj v trgovino in menjala za - volno za nogavičke:-))))

nedelja, 07. marec 2010

Užitno ustvarjanje:-)

Po Simonovem neprostovoljnem namakanju v bližnjem potoku (le zakaj imajo otroci ušesa?) in pokvarjenem sprehodu, mi je doma zadišalo po sladkem...žal ni bilo doma nič takega, da bi se dalo na hitro scoprat kaj po mojem okusu...pa sem se lotila peke kruha:

Mahnjena sem na skorjico, zato sem poskrbela, da je fejst razpokala:-))

DOMAČI KRUH
-1 kg moke
mešamo rženo, polnozrnato, navadno belo, krušno in kuruzno moko v poljubnem razmerju - torej pospravimo ostanke:-))), koruzne moke naj bo največ 20 dag, ker jo je ob večji količini potrebno poparit z vročo vodo, kar pa zakomplicira zadevo:-))
-1 kocka kvasa ali 2 vrečki suhega, ki ga razmešamo v 1 dl tople vode, ki i dodamo malo sladkorja - pri nas temu pravimo kvasec
-pribl. 1/2 l tople vode,
-1 ,5 žličke soli
-po želji malo zdrobljene kumine ali janeža (moj je brez, ker ima sicer mulc pripombe)

V skledi pomešamo moko, ob rob dodamo sol. Ko kvasec naraste, ga dodamo moki, počasi prilivamo vodo in zamesimo testo. Postavimo na toplo. Ko testo naraste na 2 x količino, ga premesimo in oblikujemo hlebec, ki ga poveznemo v košarico na pomokano krpo. Pokrijemo in pustimo, da ponovno vzhaja. Vzhajan hlebec z zgornjo stranjo navzdol preložimo na pomokan pekač in pečemo 1 uro pri pribl. 180 st. Pred peko ga po želji premažemo z vodo. Za hrustljavo skorjico damo na dno pečice lonček z vodo in hlebca ne mažemo z vodo.

Grem zdaj gledat, ali je že toliko ohlajen, da ga lahko načnem:-))))

petek, 05. marec 2010

Pisano modro

Letos je Simonova najljubša barva modra. Ker mi je dolgočasno šivat enobarvna oblačila, sem malo pokombinirala....le kaj se skriva v tem velikem kupu?


Jopa je nastala takoj na začetku - mi ni najbolj všeč, ker je za moj okus preveč pocukrana:-))
Nekaj bolj resnega - baje manjka še mrtvaška glava, ki jo bo treba še našiti:-))

Moj favorit pa je tale:

Otrok raste kot kopriva, bo treba še kaj narediti...