četrtek, 23. oktober 2014

Dišeči teden - III

Ponovila sem vajo, vendar je včeraj po kuhinji dišalo drugače.
* ena gasilska: konopljino milo v 3 izvedbah: z meto, sivko in rožmarinom. Cela bajta diši :-))


* nič posebnega, pa vendar bo posebno: milo z arganovim oljem


 * konfeti (ali reciklaža ostankov), po vrhu sem potrosila še malo pomarančne lupinice, diši pa po bosveliji in cedri - težak vonj, ni najbolj za moj nos, vendar moški baje ne smejo dišat po vaniliji:-))


Čez vikend še pospravim ostanke (spraznim odprte flaške), čaka me še nekaj računanja, potem pa zapiram kuh´no do začetka naslednjega leta.

ponedeljek, 20. oktober 2014

Zakaj je pletenje volnenih štumfov že skorajda znanost...

Tokrat v korp´ci nimam volne, ampak kup(ček) vprašanj. Ker se vprašanja ves čas ponavljajo,  tukaj odgovarjam vsem:
·        Kje kupujem volno: volno kupujem povsod, kjer imajo volno, v vsakem mestu grem pogledat tudi v štacuno z volno J. Največ volne pokupim poleti v najhujši vročini. Takrat ni sezona za nogavice in redno naletim na popuste. Najbolj nehvaležen čas za kupovanje volne je čas od septembra do novembra, ko je pred vrati nova zima in čas obdarovanja.
·        Kje dobim tako pisano volno: kupim jo, enak odgovor kot zgoraj
·        Kako naredim vzorce na nogavice: volna je pisana in ob pletenju vzorec nastaja kar sam.
·        Ali pletem tudi iz »tuje« volne (stranka prinese volno): NE, pletem le z volno, ki jo nabavim sama. Razlog? Več jih je J . Prvič, število zank, dolžino pete itd…imam preračunano na klasično 4-nitno volno za nogavice. Tako sem 100%, da bodo nogavice lepo sedle na nogo, ne bodo niti pretanke, niti predebele. Za vsako drugačno prejo pa moram vedno znova ponoviti nalogo z zankami in vrstami, kar pa mi vzame dodaten čas, ki ga nimam. Izjemoma od stranke po predhodnem dogovoru vzamem štreno volne za nogavice, če ji je kakšna še posebno všeč in je nimam na zalogi. Drugič, za nogavice nikoli ne porabim celotne štrene, za dvoje nogavic pa 1 štrena ni dovolj.
·        Zakaj pletem/ne pletem enakih nogavic: vedno kupim 2 štreni enake volne in napletem dva ali tri pare nogavic v različnih številkah. Ker moja »profesionalna deformacija« zahteva stroge linije in simetrijo, sta v paru obe nogavici popolnoma enaki (do nitke :P ), posamezni pari pa so zaradi začetkov različni. Enakih parov pač ni.
·        Koliko zank nasnujem: začela sem po reviji z navodili, nato pa sem glede na to, kako trdo pletem, poiskala najboljšo varianto. Npr. za velikost 39 nasnujem 64 zank, kar je več kot se priporoča, vendar ustreza za moj način pletenja. Vsak(a) pač mora poskusiti sam(a).
·        Kako dolga naj bo nogavica: dolžina je odvisna od dolžine stopala, ko napletemo »do konca mezinca na nogi«, se začne snemanje.
·        Kaj naredim z vozli: vozlov v mojih nogavicah ni. Vozli tiščijo, zato raje porabim malo več volne in spletem nogavico brez »podaljškov«. Če ni druge možnosti in je v sami štreni vozel (se zgodi tudi v štreni najdražje volne), razpletem po 1 meter volne pred in za vozlom, znova prepletem nitke in pletem naprej….najlepše pa je, če ta točka odpade :P
·        Zakaj nogavice nimajo enakih cen: cena para nogavic je odvisna od velikosti in od volne, ki sem jo pletla. Nogavice iz navadne volne za nogavice pač ne morejo imeti enake cene kot nogavice iz najbolj fine mešanice merino in svile. Moj »zaslužek« je za določeno številko vedno enak, cena volne pa niti slučajno…
·        Zakaj nimam cen ob nogavicah v albumu: ker sem se tako odločila. Debata okoli cen je kot zgodba o jari kači in… Vprašajte, vedno odgovorim.
·        Zakaj imam cene kot jih imam: ker sem se tako odločila.
·        Za naročnico moram splesti nogavice, ali mi lahko pomagate: težko komentiram in kar preko ekrana pomagam….če sem malce zlobna, lahko svetujem nakup pri meni, vendarle pa menim, da prvih spletenih nogavic ne morem prodati…in nimam vsega v ponudbi, ampak le tisto, kar odlično obvladam…

Tile so pa še topli:




četrtek, 16. oktober 2014

Zeleni prsti v (poletnem) oktobru...

...in da bi trajalo še doooolgoooo :-)
Vrt je poln "letečih krožnikov", krožniki pa omak, pohanja in pečenih v pečici.

Toplo in predvsem suho vreme je omogočilo setev motovilca na prostem. Zemlja je trda kot beton, vendarle pa sem uspela prekopati in posejati veliko gredo in zdaj čakam, če bo kaj pogledalo iz zemlje...v rastlinjaku pa že nabiram:

Sploh se ne spomnim, da bi kdaj sivka cvetela v oktobru.Čeprav sem jo avgusta precej porezala, se je obrasla in ponovno zacvetela. Raste pa tudi plevel, pred zimo bo treba ponovno na kolena in temeljiti opleti krtinovec:


sobota, 11. oktober 2014

Dišeči (prejšnji) vikend - II

...pa je padlo iz kalupa!  Malo sem pomagala, pa je šlo:


Ognjičevo milo po istem receptu kot zadnjič. Tokrat sem pripravila izvleček ognjiča z namakanjem (in pogrevanjem) v kokosovem maslu, zato je milo sončno rumeno. 



Spet ni šlo brez konoplje....v tej seriji ima vonj po sivki. Verjetno bo zmešana še ena serija, z vonjem po rožmarinu. Zmešala bom še eno čokoladno in "himalajo", potem pa čarovniško kuh´no spet zapiram do konca leta. 
Dobila sem nekaj vprašanj o receptih, kako se lotiti dela in katera mila bi bila primerna za praznično obdarovanje. Ideja je super, net je poln receptov, tudi moji recepti niso skrivnost, vendar ne želim biti "dežurni krivec", če se ne bo posrečilo :-P. Preden se lotimo dela, si je potrebno prebrati o NaOH in o varnosti pri delu z lugom. Prvega mila nikakor ne moremo dati iz rok, ampak ga moramo najprej nekaj časa preizkušati sami. Tak je pač moj način dela in pristop do vsega, kar se lotim (povsod mi seka ven moja poklicna deformacija). 

Tale dišeči kupček pa ni od prejšnjega vikenda:


Dišeč rženi hlebček bo šel "v uporabo" takoj, ko si malo oddahne od vroče pečice:-))


četrtek, 09. oktober 2014

Indijansko poletje

...ker ognjičevo milo še noče iz kalupa (se še strjuje), v teh dneh nimam v čem pacati:-) Čeprav sem takrat, ko so delili potrpljenje, manjkala, sem se (na svojih napakah) že naučila, da je treba čakati....in čakati.....in čakati...Upam le, da bo kmalu padlo iz kalupa, imam še nekaj načrtov...

Sicer pa je v teh dneh glavno sonce. Čeprav nisem ljubiteljica vročine, se v letošnjem poletju nisem segrela in zdaj vsak prosti trenutek uživam na terasi. Z iglami v rokah, na njih pa same jesenske:



Sezona jabolčnih sladic se nadaljuje. Za hitro "podaljšanje" kosila ali kar tako, če nam pade cuker, so hitro gotove ladjice:
JABOLČNE LADJICE
Za 8 kosov potrebujemo:
zavitek razvaljanega listnatega testa
3 žlice na maslu prepraženih drobtin
5 debelih jabolk, ki jih naribamo in podušimo na koščku masla, dodamo cimet in sladkamo po okusu.
Listnato testo razrežemo na 8 kosov, na vsak kos naložimo žličko prepraženih drobtin in jabolka. nasprotna vogala zavihamo nad nadev, preložimo v pekač in pečemo pri 180 st, da testo naraste in dobi zlato rjavo barvo. 

 

nedelja, 05. oktober 2014

Dišeči vikend - I

...že od petka pri nas spet diši po vaniliji, čokoladi, pomaranči in meti:-)

Zame najboljša žajfca in najbolj enostavna: konopljino milo z eteričnim oljem poprove mete. Pa v njem ni nič prav posebnega: le olivno olje, kokosovo maslo in konopljino olje. Zelo blago milo in božansko diši po meti. 


Iz neugledne kartonske škatle diši precej drugače: 


V pisanih koščkih se skrivajo  kokosovo in kakavovo maslo ter mandljevo olje, dodala sem kakav in naribano lupino pomaranče...za ugriznit:-) 

Tudi iz tretje škatle diši po praznikih :-) Sončno rumene koščke sem "pobarvala" s pomarančno lupino in eteričnim oljem pomaranče in cimeta. Svetlo milo ("pobarvala" ga je mleta vanilija, v živo ni tako žalostne barve) diši po vaniliji in ylang-ylangu. Diši božansko in čeprav je vonj za moj nos presladek, ni strahu, da bi ostalo v škatli. Najmanj enemu domačemu nosu zelo ugaja...sem bila celo pohvaljena, ker končno ne pacam le za svoj nos:-))



Danes sem copranje nadaljuje...



nedelja, 28. september 2014

Zeleni prsti v septembru...

...če že ni bilo pravega poletja, je pa zdaj indijansko poletje:-) Prav prijetno je zunaj in malo se je osušilo, zato sem začela pospravljati po vrtu: sončnice so "pospravili" že vrabci, ostala so suha stebla in fižolovke. V rastlinjaku pobiram še zadnji paradižnik, tudi papriki še ugaja toplota pod folijo.




Pod paradižnikom že rasteta vegorka in motovilec. Hkrati sem posejala tudi eno zunanjo gredico - nič, niti bilke ni na gredi...zemlja je preveč zbita.




Naslednji vikend bo pa dišeč, predal je skoraj prazen...