Zadnji teden v letu...

...je presenetljivo produktiven:-)
Seveda, spet preganjamo viruse - mulc kašlja in se držimo bolj doma, da ne ulovimo še kakšnega...
Zato smo pa pekli:
*modelčki se mi valjajo doma že nekaj let, pa si nikoli nisem vzela časa...danes pa smo imeli nečaka na obisku in je bilo treba mularijo zaposlit - tukaj so rezultati:

Nečakova smrekca:


Simonova smrekca:


*pekli smo rogljičke, našla sem en super recept:-)

*seveda smo štrikali (in prali)

*in za povrh klicali sneg:

...in zdaj manjka le še kak cm snega:-))))

Naj vam bo lepo...

...v naslednjem letu, naj diši v tem krhkem svetu, po ljubezni, miru, zdravju, sreči...

Žal se tale misel nikakor ne ujema s predpraznično gnečo, ki mi vsako leto bolj para živce! Ali je v teh nekaj preostalih dneh leta res treba narediti (kupiti) vse, česar letos nismo naredili?


Uživajte v praznikih, vzamite si čas za vse, ki jih imate radi. Pravijo, da je podarjen ČAS najlepše darilo.


P.S. Nada, hvala za voščilo!

Pleteni in polsteni copati...

...ali kako iz ladjic nastanejo čolnički:-)))

...ti bodo še kakšno leto počakali na mulca, ker so se malo preveč skrčili:-), izkušnje so pa neprecenljive! Zdaj se lahko lotim mojih copat.

Včasih celo trma pride prav:-)))

Tretjih ne pozabim nikoli...

...ker so MOJE! Končno!

Sosedovi medenjaki

...in zakaj ne sosedini? Zato, ker je v bloku sosed pekel medenjake:-)) Sicer ti naši niso ravno višek estetike, so pa zelo dobri in včeraj zvečer je imel Simon toliko dela, da je pozabil gledati TV :-))

MEDENJAKI

1/2 kg krušne moke

3 jajca

15 dag rjavega sladkorja

15 dag vročega medu

1 žlička sode bikarbone

12 dag mletih orehov

Vse sestavine pognetemo v testo, če je presuho, dodamo par žlic mleka. razvaljamo in razrežemo z modelčki, lahko pa oblikujemo kroglice in v vsako pritisnemo pol orehovega jedrca

Kokosovi poljubčki - porabimo beljake od kruha

4-5 beljakov stepemo z 20 dag sladkorja

2 žlici limininega soka

20-30 dag kokosove moke

malo čokolade za okrasitev

Stepemo beljak s sladkorjem, dodamo sok in toliko kokosove moke, da dobimo kompaktno maso, iz katere lahko delamo kroglice. Spečemo toliko, da kroglice malo porjavijo.

Kokosove obožujem tudi brez čokolade:-))

December bo dišal :-))

...včeraj po prazničnem kruhu, danes baje po medenjakih - ampak moram počakat, da pride mulc iz šole:-))

MLEČNI KRUH

1 kg mehke moke

1 kocko kvasa ali 2 vrečki suhega

15 dag sladkorja

15 dag masla

1 žlička soli

limonina lupina

5 rumenjakov

rozine, citronat, oranžat, koščki čokolade, itd...

maslo stopimo in malo ohladimo, rumenjake stepemo s sladkorjem, vse skupaj dodamo kvascu in moki in zamesimo testo. Ko vzhaja, vanj vmesimo rozine ali druge dodatke in oblikujemo hlebec, ki naj ponovno vzhaja. Pečemo pribl. 1 uro na 200 st.. pred peko testo premažemo s stepenim jajcem ali samo z mlekom

Rezultat? Tukaj je:

Cesarjeva nova oblačila...

...leta ne prizanašajo niti živalim - pri polnih trinajstih letih tudi mojega pesjanarja bolijo sklepi. Da ga na sprehodih ne bi napihalo, je dobil pelerino - in zdaj je glavni frajer:

...meni je pa čuden...nisem za take hece z živalmi, ampak tokrat je res potrebno.
naj mu bo:-))

Tarče

...je rekel Simon mojim torbičkam...no ja, želela sem našiti stilizirane cvetove:


Ostanki, ki se valjajo doma že dolgo, so dobili obliko.
Male oranžne potujejo k trem dobrim vilam v naši pljučni ambulanti, ki so imele cel november precej dela z mano (in še enkrat potrdile, da prijaznost nima prav nobene zveze z zneskom na plačilni listi), ostale bodo počakale na praznike.

Predpraznično prepletanje

...se res že bliža praznični december? V ponedeljek smo na Simonovi OŠ pletli praznične venčke in sem se po dolgem času sprehodila po trgovinah - vse se že sveti....in komaj v tretjem šoping - centru sem našla venčke iz slame, vse je že šlo...
Pljučnica me je pošteno zdelala in ker sem v tem tednu že v službi, je res kriza...zelo sem utrujena in še sreča, da sem nogavičke, ki jih bom podarila, pletla po malem od začetka leta. Letos Božičkova delavnica odpade, ker nimam energije! Upam, da me do konca leta za povrh ne ulovi še kak virus...
Delavnica je uspela, otroci so ustvarjali, da jih je bilo veselje gledat, mame pa smo se tudi trudile.

Simon je sam napletel in okranclal svoj venček, ki bo v jedilnici na mizi:


moj venec bo visel pri vhodu:

Pirin kruh

...je prvovrstno presenečenje! Prvič sem pekla s pirino moko in kruh je čudovit!

Za štruco ali hlebec potrebujemo:
1 kg polnozrnate pirine moke
3 dah kvasa, ščepec sladkorja
1 zvrhano čajno žličko soli
pribl. 6 dl tople vode
2 žlici belega olja

Micka št. 3

...no, pa jo imam...novo Micko, ki mi bo pomagala šivati :-))))) Zakaj ravno Micka? Čist slučajno:
Micka št. 1: pred leti sem se v ženski družbi pohvalila, da se "moja Micka" nič ne pritožuje, pomije vsako žlico in kozarec, po potrebi tudi ponovi, vsak dan znova in včasih tudi večkrat na dan....skratka, bila sem tako prepričljiva, da so me babnce vprašale, koliko plačujem na mesec gospodinjski pomočnici....to je bilo smeha! Takšnih Mick, ki pomivajo posodo, je bilo od takrat pri nas že več in trenutno razmišljam, da bi nujno potrebovala še takšno, ki bi posodo zložila v omare:-)))

Micka št. 2: muca, ki je že več kot leto dni pri nas na hrani, se še zmeraj ne pusti prijeti. Vsak dan je na dvorišču in še psu se je več ne da preganjati. Prava Micka pač:-)))

Micka št.3: nastavljiva krojaška lutka, ki sem si jo že dolgo želela, od danes zjutraj uraduje v moji šivalnici :-))

Bombice pa smo že skoraj pospravili:-))                                                                       

Tokrat....

...kovačeva kobila za spremembo ne bo bosa:-)) Že skoraj 2 meseca čakam na novo pižamo - danes mi je končno uspelo, pa še malo sem jo polepšala z novo šablono. Zdi se mi, da se je splačalo počakat:-))

Načela sem vrečo...

...komentar pa tako ni potreben:-))

Jesensko nadaljevanje...

...tokrat malo drugače:

ČRNA REDKEV V SOLATI
potrebujemo 2 črni redkvi in skodelico kuhanega fižola ali konzervo, čisto bučno olje, sol in kis. Redkev olupimo in naribamo, dodamo fižol, solimo in zabelimo z 2 žlicama bučnega olja. Kis dodamo po okusu. K tej zimski solati se krasno prileže kos ali dva ajdovega kruha.
AJDOV KRUH
50 dag ajdove moke, 30 dag pšenične moke, 2 dag kvasa, 2 žlici belega olja, 1 polna čajna žlička soli, pribl. 4 dl vrele vode.
Ajdovo moko poparimo s pribl. 3 dl vrele vode, če je premalo, še malo dodamo in premešamo. Medtem ko se masa hladi, postavimo kvasec: kvasu dodamo ščepec sladkorja in malo mlačne vode.
Ko ajdova moka ni več vroča, dodamo kvasec in belo moko ter pogneemo testo. Če je premehko, lahko dodamo še malo tople vode.
Količino vode je težko določiti, zato jo raje dodajajmo sproti in po potrebi, ampak 4 dl bi moralo biti dovolj.
Testo naj vzhaja na toplem, da se količina podvoji, nato spet premesimo na pomokani površini. Kolač preložimo na pekač, pokrit s peki papirjem, potresemo z moko in naj ponovno vzhaja približno 30 minut.
Pečemo 15 minut na 220, nato pa še 20 minut na 200 stopinj.

Rezultat je slasten, komaj čakam, da se ohladi:-))) Naslednjič dodam še orehe.

Nekaj jesenskih...

Ko se omedijo nešplje, je pred vrati zima. Letos na našem koncu prave zmrzali še ni bilo, je pa že čas, da začnem kuhati "jedi na žlico", ki jih pripravljam le v mrzlem delu leta. Enako težko se sprijaznim s paradižnikovo solato sredi zime kot z ričetom sredi poletja:-))))

Tokrat ponujam nekaj receptov jedi, ki jih pripravljam že dolgo (seveda sem si spet  recepte priredila po svojem okusu). Količine so za 4 lačne:-))

DUŠENO RDEČE ZELJE Z JABOLKI

1 srednje velika glava rdečega zelja, 2 kisli jabolki, sol, 1 žlica sladkorja, 1 žlica vinske kisa,2 žlici olja, kumina, po želji moka za zgostitev. Voda za zalivanje.

Zelje očistimo in naribamo. V ponvi z debelim dnom segrejemo olje, dodamo sladkor in premešamo. Ko začne sladkor rjaveti, dodamo zelje, prepražimo, solimo, dodamo kumino, vinski kis in pol skodelice vode.Počasi dušimo 1/2 do 3/4 ure, da se zelje zmehča. Olupimo jabolki, ju naribamo in dodamo k zelju. Dušimo še 15 minut, po potrebi dosolimo in če je tekočine preveč, zgostimo z žlico moke, ki jo razmešamo v mali skodelici vode.
Kot priloga se zelo lepo ujame s tenstanim krompirjem in pečeno kuro:-))))

RIČET  (ričet brez krompirja, ki ga vedno skuham najmanj dvojno količino in zamrznem)

Potrebujemo skodelico suhega fižola (ali konzervo) in skodelico ješprenja, korenček, peteršiljevo korenino in liste, kos gomolja zelene, 1/2 rdeče paprike,  čebulo, česen, lovorov list. Kos prekajene vratovine. Moka za zgostitev.

V ločenih posodah zvečer namočimo fižol in ješprenj. Drugi dan vodo odlijemo, dolijemo svežo in skuhamo. Fižol samo solimo, v lonec k ješprenju pa dodamo ostale narezano korenje, peteršoljevo korenino, papriko, zeleno, česen, lovorov list. Kuhan fižol odcedimo in dodamo k ješprenju, kak lonček fižolovke prihranimo za zalivanje.

Ko je ješprenj kuhan, naredimo svetlo prežganje - na olju prepražimo čebulo, dodamo česen in moko, malo popražimo in vlijemo k ričetu. Dodamo še na kocke narezano vratovino in kuhamo še približno 1/2 ure. Na koncu posipamo s sesekljanimi peteršiljevimi listi. 

DOMAČI KROMPIRJEVI SVALJKI

70 dag olupljenega in na kocke narezanega krompirja, sol, 1 rezina masla (pribl.4-5 dag), 20 dag OSTRE moke (če dodamo mehko moko, so premehki in packasti), 2 jajci, moka za delovno površino.

Skuhamo krompir, odcejenemu dodamo maslo in ga pretlačimo. Ko se malo ohladi, dodamo moko, jajca in sol. Hitro zamesimo testo. Na pomokani površini oblikujem dolg svaljek in ga s hrbtno stranjo noža razrežemo na koščke, ki jih v slanem kropu kuhamo pribl. 10 minut.
Kuhane lahko postrežemo k golažu ali bolonjski omaki, ali pa jih povaljamo v na maslu prepraženih drobtinah in s solato ponudimo kot samostojno jed.

Za danes naj bo dovolj. Nadaljevanje seveda sledi, v teh dneh imam časa za prodajo:-)))

Ena plus ena...

= 6
Nova matematika je doma v moji šivalnici - za šivalni stroj sem sedla zato, ker Simon NUJNO potrebuje EN spodnji del trenirke...ostalo je zgleda kar samo padlo po iglo...vem, ne bi še smela, ampak...pri šivanju sem se bolj potrudila kot pri fotografiranju:-))))

Eno leto...je že?

ja, je že minilo...le kam se stričku Času tako mudi? Praznujem jaz in praznuje moj b(r)logec, ki je preživel prvo leto, čeprav lani nisem bila čist prepričana, da bo:-)

Praznovali letos ne bomo, ker sem po več kot mesecu dni smrkanja in pokašljevanja v začetku tedna obležala s pljučnico in sem si končno morala vzeti čas za počitek.

Tuhtam, ali bi sploh pokazala darilo, ki sem ga dobila včeraj.......ja, še bomo štrikali:-))

Buuuuuuuuuuuče

....predpriprave in akcija:

 Med počitniškim lenarjenjem pa mi je končno uspelo dokončati še velik štrikarski projekt:

Aranhofobija:-)))

Kdo se boji pajkov?

Če  vas mika:

potrebujete ostanke črnega flisa ali navadnega blaga, kosmato žičko, oči, lepilo, sukanec, polnilo za blazine ali navadno vato. In dobro voljo, seveda!

Najprej iz blaga urežemo krog in ga ob robu z drobnimi šivi obšijemo. Sukanec napnemo, skozi luknjico napolnimo pajkcovo telo s polnilom in zašijemo odprtino. Kosmate žičke prerežemo na polovico in 4 kose skupaj našijemo na spodnjo stran telesa.
Prilepimo oči in zabava se lahko začne:-)))

Simon si je naredil enookega gusarskega pajka:

Sprehod po mavrici...

Že od septembra pletene nogavice grejejo moje in Simonove prste. Ob posebni priložnosti sem v preteklem tednu nekaj parov podarila - in naletela na tako presenetljiv odziv, da...

...gredo nogavičke v prodajo!

Vabljeni vsi, ki vas rado zebe v noge!

Štrikarski virus n - tič...

...tudi korpca za velike štrikarske projekte se dobro obnese:-)) tukaj je dokaz:

Dokončam še patent in doštrikam par cm rokavov - in že me bo grela nova jopa s (pre)kratkimi rokavi - glede na to, kakšen je bil začetek kurilne sezone v službi, bo prišla še kako prav.

Baje so bili enkrat pred mesecem zadnji? Pa ja...zarečen kruh n-tič:

V Hoferju sem si spet naredila zalogo in zgleda jih bom štrikala kar naprej...je prav sproščujoče:-)))

Danes je pravi dan za peko, uporabila sem receprt, ki ga lahko prilagodim glede na vsebino shrambe in hladilnika:

SADNO PECIVO

za podolgovato ponev (pribl. 40x25 cm) potrebujemo: 3-4 jajca, 1 skodelico (lonček za čaj) sladkorja, 1 skodelico mleka ali 1 jogurt, 2 skodelici moke, malo pecilnega, 2 žlici olja in sadje (sveže, zamrznjeno, kompot,....)

Jajca stepemo s sladkorjem, dodamo vse ostalo (razen sadja) in premešamo. Vlijemo v pomaščen pekač, po vrhu naložimo sadje in pečemo pribl. 45 minut na 200 st.

Nove barve...

...moj okus se rahlo spreminja:-)) Sicer imam rjavo še vedno zelo rada, ampak tukaj me že nosi nekam v sivo-vijolično vesolje:




Pisani puli bo zgleda favorit letošnje zime. Zdaj me čaka še prav nič ustvarjalno opravilo - robljenje...

Sence

Žalostna sem. Spominjam se fejst punce svojih let, ki je izgubila boj z boleznijo. Velikokrat sem se do solz nasmejala njenim komentarjem mojih svilenih packarij, danes pa tudi nova rutka nima pravega sijaja. Zbogom, Vava.

Okus po spominih - rezultati

Kako čas beži! Menda v maju, ko so na mojem zeliščnem vrtu dehtele kamilice, sem začela nabirati zelišča za domači čaj. Rezultat postavljam danes na ogled:



nasušila sem 4 velike škatle mešanih zelišč: kamilica, melisa, meta, malo žajblja, bezeg, robidovo listje, gozdne jagode, lipovo cvetje. Manjkajo trobentice (zamudila) in bezgovi plodovi (me je povozil čas), namesto njih bom dodala še plodove šipka, ko bo dozorel.
Zdaj pa imam problem: kovinske bučke mi nekako niso simpatične, kuhanje čaja kar tako tudi ne, v gazo tudi ne bi zavijala...bi pa skoraj morala pred kuhanjem naredit "porcije".
Baje obstajajo prazne čajne vrečke. Kakšna ideja, kje jih nabaviti?

In še opravičilo, obvestilo, pritožba nevemkomu...odkar imam novo "škatlo" (beri: računalnik), na precej blogih ne morem komentirati... bo res treba 64-bitne WIN7 vrečt dol in naložit dobre stare XPje? Počasi mi gre vse skupaj že pošteno na živce, ker imam v šopku problemov še par "cvetk", recimo povezovanje na wireless v službi...

Brez rjave pač ne gre:-)

...zdaj pa v omari res ni več rjavega blaga!
Velika pižama za nečaka, mala za Simona:

Zemlja in ogenj:

Ledene rože sredi jeseni...

...poletno cvetje mi je bilo bolj všeč:-)))

Zardevam...šele zdaj vidim, da vam kažem cel odtok pred bajto:-((

Pižamožer

Odkar šivam, sem menda naredila največ otroških pižam. Enkrat spomladi sem naredila zadnjo serijo, zdaj jih pa spet več ni...Razlog? Simon pravi, da so krive škarje, ki baje kar same skočijo na pižamo in naredijo luknjo...najraje bi jih povabila še v svojo omaro, da po dolgem času spet pridem do nove pižame:-))

Prva nova, seveda ni zame:


Žal je Simona podrla že prva jesenska sapa, spet smo na AB :-(

Reciklaža

Kako iz prekratke mamine trenirke narediti hlače za otroka? Takole:

Vrvica je šla ven še isti hip, ko jih je oblekel, zato se z njo ne bomo več trudili, bom pa predelala še par mojih prekratkih spodnjih delov...le kam sem gledala, ko sem se merila?

In ne, ni mi zmanjkalo blaga, le igram se z ostanki:-)))

Za vsak dan v tednu...

...drugačni:-))

Moj "projekt ŠTUMF" se zaključuje... ti so zadnji, za Simona. Tudi poleti sem čepela v korpci, tukaj pa nisem težila z njimi. Od januarja do danes sem zaštrikala natanko 39 parov nogavičk od št.34 (Simon) do 47 (svak). Nekaj sem jih že podarila, večina pa čaka na Božičkovo delavnico, kjer bodo dobili še embalažo.

Zdi se mi, da mi bo v naslednjih tednih nekaj manjkalo:-)))

Praznovanje (in pacanje)

...v začetku septembra je Simon predlagal, da bi letos doma naredila rojstnodnevno torto - sadno torto, ker druge nima rad. OK, na biskvit nadevamo sadje in to je to...ampak na tako torto se baje ne postavljajo svečke, torta pač mora imet kremo in po vrhu čokolado...in tako je nastal problem - nikoli, prav nikoli v življenju še nisem delala torte.
Potem je piskrc pristavila še hči: le zakaj ona ne bo dobila torte....pa že par let praznuje brez nje:-))
Včeraj sem spekla vanilijev in čokoladni biskvit, stepla kremo za kremšnite, zložila skupaj, danes pa sta dobila vsak svojo kuverturo, škatlico čokoladnih listkov in pol litra stepene smetane...tukaj je rezultat:

za prvič presenetljivo dobro, gostje so preživeli:-))) jutri pa delamo generalko po kuhinji :-(((

Črta, črta, črtica...

Malo jeseni...


...in malo morja


Opažam, da ima mulc na rokavih potrgane šive, ampak on nič ne ve o tem:-)))
V šoli se tako veselo vlečejo za rokave, da bi tudi najmočnejši in najbolj elastični šivi popustili...zato sem spremenila dizajn:-)
Kroji so seveda iz Ottobre

Zaključek sezone...

...kuhanja sladke ozimnice - zadnje so vedno domače jesenske (vinogradniške) breskve. Džem se že hladi, tole bomo pa pojedli:

Od maja sem nakuhala okrog 200 kozarčkov (ni škrat, ampak jih vseeno ne grem štet:-))) - jagode in borovnice, višnje, maline, ribez, robide, poletne breskve, slive, jesenske breskve in "zmešan džem" iz vsega, kar se ni dalo sproti pojesti. Meni je ta tudi najbolj okusen in bom drugo leto obvezno ponovila vajo:-)

Tole pa je včeraj in danes pad(a)lo skupaj:

Prve jesenske šivarije...

...modre kot morje

Seveda se nadaljuje, otrok raste kot kopriva:-)

Sladki vikend :-)

Kuhanje slivove marmelade je kot meditacija: najprej izklopiš okolico in ne razmišljaš, kako boli križ ob pobiranju, nato se doma koncentriraš, da ne pomešaš pečk in sadja, nato sledi 2 do 3 urno sproščanje z občasnim mešanjem in degustiranjem, na koncu pa se vrneš v kruto realnost in ugotoviš, da kuhinja nujno potrebuje generalno čiščenje :-)))))
Nagrada je sladka in omamno dišeča:


SLIVOVA MARMELADA po starem receptu - vzamimo si čas za spomine!

Oprane in izkoščičene slive naložimo v emajlirano posodo, posujemo s sladkorjem (pribl. 1/2 kg na kg izkoščičenih sliv) pokrijemo in vsaj za nekaj ur, še boljše pa čez noč, postavimo na hladno. Nato dodamo 1 žlico vinskega kisa (na kg sadja) in med mešanjem zavremo.
Zelo počasi naj brbota vsaj 1 uro, ko poskusimo in po okusu dosladkamo (običajno je 1/2 kg skadkorja dovolj za 1 kg zrelih sliv). Kuhamo še vsaj 1 uro, sadje naj popolnoma razpade in količina se naj zmanjša vsaj za 1/3. Zrele slive, ki se jim ob peclju koža že guba, se v tem času pokuhajo na polovico prvotne količine.

Vztrajno mešamo, saj se rado prismodi! Ko marmelada potemni, in se začne prijemati dna posode, naložimo v kozarčke, zapremo in počasi ohladimo. Marmelade nikoli ne kuham v teflonskih ponvah ali nerjavni posodi, ampak vedno v emajliranih loncih z debelim dnom (črni piskri od Emo:-))), ker sadje ohrani lepo barvo in aromo.

Ko se je naveličam na kruhu in palačinkah, kozarček (pribl.3 dl) pomešam s 100-150 g mletih lešnikov ali orehov in nastane odlična krema za rolado ali torto:-)) Nič ne bo ostalo, čeprav sem od petka pospravila že 4 pladnje, zadnja "runda" pa še brbota na štedilniku:-)