Zima prihaja:-))

...jesen je tukaj že od začetka julija...šivat je treba, tokrat za mulca:

Vsaka prava šiviljska akcija se začne s pižamami in trenirkami, tudi ta ni izjema. Izjema so samo barve - nič več rdeče, oranžne, svetlo kodre...samo siva in modra, stroge linije po Simonovih željah...Ampak mu rada ustrežem, saj rad nosi doma narejena oblačila. Kako dolgo še?

Zeleni prsti v avgustu...

...na vrtu je premokro za kar koli, zato pobiram pridelek, kuham slive in čakam, da se zemlja osuši in začnem migat za jesen in zimo. Glede na to, da dan in noč zaliva, še ne bo kmalu...vsaj motovilec in zimsko solato bi posejala.

                                            Melancani pridno rodijo, še bom kuhala:-))

 V rastlinjak sem pod paradižnik posadila solato.Zdaj pa stražim, ker sta dve že pristali v polžjih želodcih...banda slinasta

 Krtinovec je dobil nov rob. Po šestih letih je bil les že često preperel in trava se je zaraščala v zelišča...zdaj bo spet za nekaj časa mir. Po dolgem razmišljanju in izbiranju robnikov, pragov, kamnov,...sem spet izbrala les.

 Astre so poeg cinih moje najljubše poletne rože, posadim jih po celotnem vrtu. Letos so celo poletje dobro zalite in cvetijo ko za stavo.

Dela nikoli ne zmanjka, robite končujejo, jesenske maline pa so že začele zoreti. Letos bo spet dovolj vkuhanega domačega paradižnika za mrzli del leta:-)

Saj ni res...pa je: včeraj sem obula volnene nogavice:-( Sicer je izbira strašno velika in v omari jih je od preteklih zim precej na zalogi, ampak...ni še pravi čas:-(  Včeraj je bilo prav prijetno ob pečici v kuhinji.

Jajčevci tako in drugače :-)

...dokler nisem začela sama riti po vrtu, jih nisem mogla niti videti. Seveda, tisti iz štacune so že stari in grenki. Najlepše je sproti utrgati "balon" in pripraviti kaj okusnega. Vsako poletje se jih najem za čas, ko jih ni. Obvezno jih naredim zraven dunajskih zrezkov (meni so boljši kot meso) ali pa jih popečem v pečici.

Zadnja leta je najbolj priljubljen namaz - omaka iz jajčevcev in iz vsega, kar se proti koncu poletja najde na vrtu. Pravzaprav je bolj omaka, ki jo za hitro kosilo pogrejem in polijem po testeninah, pozimi  jo podtaknem v zelenjavno juho, v golaž,...najraje pa jo namažem na kruh.  Ponudim jo k mesu z žara ali k pršutu. Tamlada dama jo z žlico je kar iz kozarca:-))


Za omako/namaz potrebujemo (v spremenljivih razmerjih, kar pač imamo):
*jajčevce - popečemo v pečici in olupimo
*bučke - mlade cukete, ki jih narežemo na kocke
*papriko - rdečo popečemo v pečici in olupimo, rumeno ali zeleno pa narežemo na kocke
*korenček, stročni fižol,.....
*debelo čebulo
*glavico česna
*velik šop peteršilja, bazilike, šetraja in origana
*olivno olje, sol, poper, žlica sladkorja

Najprej popečemo jajčevce in jih olupimo, narežemo bučke, naribamo korenje, stročni fižol napol skuhamo in odcejenega pustimo na toplem. Narežemo čebulo in česen.
Na olivnem olju (ne šparamo z oljem, da se nam ne smodi) popražimo nasekljano čebulo, dodamo stisnjen česen in sladkor. Ko česen zadiši, dodamo bučke in jih počasi pražimo. Ko so mehke in že malo rjave, dodamo jajčevce in vse ostalo. Dolijemo malo vode, solimo, popramo in dodamo narezane začimbe. Količino težko določim, običajno dodam  eno pest, če je premalo, dodam še malo...in tako naprej...Ko masa prevre, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom. Ponovno segrejemo, dodamo še malo vode (ali olja), po potrebi dosolimo in napolnimo kozarčke do roba.
Kozarčke naložim v pečico, segreto na 120 st.. Po 1 uri jo izklopim in pustim, da se ohladi.

Glede količin težko rečem....najraje pač delam po občutku in s tistim, kar imam na vrtu. Uporabim različne sestavine, tako da ima omaka nekoliko drugačen okus. K jajčevcem na zgornji sliki sem dodala še 1,5  kg paprike in 4 majhne bučke (pribl. 1 kg), debelo čebulo in glavico česna. Iz navedenih količin je nastalo 10 kozarčkov omake (0,33 l)

Pred dvema tednoma je bila takšna ( jajčevci bučke, rumena in zelena paprika, stročji fižol in korenje):

Danes je drugačna (jajčevci, rdeča paprika in bučke):

Marmelada, čokolada....

...letošnji dopust je bil prava loterija. Ko smo končno ujeli dobrih 10 dni lepega (morskega) vremena v paketu, smo dan pred odhodom domov dobili dodatek: vihar, utrgan oblak in točo - čez dobro uro pa spet nebo brez oblačka, sonce....narobe svet. Treba bo spet nazaj, na smokve.

Doma pa kaos - polomljene sončnice, od jutra že ravnam fižolovke, pobiram paradižnik, melancane, stročni fižol in kuham, čistim, zamrzujem...

Ko sem v pečico naložila še zadnje kozarce s paradižnikovo mezgo, so se mi v oko zataknile zrele slive v košari. Če jih pustim, bodo do jutri polne mušic...pa sem se lotila:

S. že od junija "jamra", da kuham čudne marmelade...marmelada je baje samo iz enega sadja in (pre)sladka. Takih pa letos skoraj ni, saj vsakič kombiniram nove okuse in barve:-)) Letos prevladujejo robide, ki jim mokro poletje prav ugaja. So skoraj brez koščic in jih ni potrebno pasirati. Vsakič imajo drugačen dodatek: ribez, marelice, borovnice, maline, kar sem pač obrala okoli vrta.
Včeraj je nabral je slive in se pozanimal, ali bom skuhala marmelado...naj mu bo: imamo pravo sladko slivovo marmelado :-))
Ampak...ko je v loncu ostal še dober liter mase, sem vanjo nalomila temno čokolado. Božansko! Čokoladnih namazov sploh ne maram, ampak tole...tole gre jutri zjutraj na palačinke:-))) Ko sem na glas razmišljala, kako se bo obdržala v kozarcih, sta domača degustatorja zatrdila, da se sploh ne bo imela časa pokvarit:-))
Jutri pa naprej...na programu je namaz iz jajčevcev in vsega ostalega, kar trenutno najdem na vrtu.

Slovo

...poslovila se je naša popotnica. Čeprav si je sama odrejala čas, ko je bila z nami, je bila naša in smo jo imeli radi. Večkrat je za par dni odtavala v "divjino", vendar se je vedno vrnila. Tokrat se je vrnila prepozno in ji nismo mogli več pomagati. Naj ji bo lepo tam nad mavrico....