Tudi počasi se daleč pride...

...preverjeno!

Običajno začnem z jagodami, končam pa s slivami...vmes kuhamo še borovnice, ribez, maline, smokve....in mogoče še kaj :-))) Upam, da bodo letos robide, zaenkrat lepo kažejo. Do konca septembra se vsako leto nabere vsaj 20o kozarčkov s sladko vsebino. Pravzaprav niti ne tako zelo sladko, saj porabim zelo malo sladkorja. Razen jagod in borovnic sadja ne kupujem, ampak porabim le tisto, kar zraste doma ali v starem sadovnjaku pri starših.

JAGODNI DŽEM (recept je prepisan z vrečice želirnega sladkorja in je najboljši, kar sem jih sprobala)
Za 4 kozarčke po 3 dl (moji so malo večji), potrebujemo:
1,2 kg jagod, narezanih na koščke ali zmečkanih.
1 vrečka (0,5 kg) želirnega sladkorja 2:1

Jagode dobro premešamo z želirnim sladkorjem in damo kuhat. Po možnosti kuhajmo v emajlirani posodi, da ohranijo jagode lepo barvo. Ko zavre, poberemo pene in ob močnem mešanju kuhamo še 5 minut. Vroče napolnimo v kozarčke (jaz polnim kar v hladne), zapremo in pokrijemo z blazino, da se počasi ohladijo.
Danes sem porabila včerajšnje ostanke, ker se vsega vseeno ni dali pojesti:-))


Ne maram dodatkov, ampak z jagodami je cel hudič in ni druge možnosti - treba je dodati želirni sladkor, ki vsebuje citronsko kislino in skrajša čas kuhanja, sicer imamo čez kak mesec v kozarčkih rjavo brozgo...je bilo preverjeno kar nekajkrat:-(

Skomine...

...na jutranjem sprehodu s psom sem ugotovila, da pri sosedih, ki gojijo jagode za prodajo, že zorijo slastne rdeče žogice



JAGODNA TORTA (hitro, ampak slastno)

V modlu za torto spečemo biskvit iz 4 jajc, 15 dag sladkorja, 15 dag moke, 3 žlic vode, vanilina in malo pecilnega. Ohladimo in prerežemo

Nadev: pribl. 1 kg jagod, lahko tudi več; 1/2 l stepene sladke smetane, sladkor po okusu. Polovico jagod zmečkamo s sladkorjem, drugo polovico narežemo na rezine.

Na spodnji del biskvita najprej namažemo jagodno kašo, naložimo jagode, na vrh smetano, pokrijemo z drugo polovico bisvita, ki ga spet namažemo z jagodno kašo, naložimo jagode in na vrh spet smetano.

Varianta: spečemo tanek biskvit in ga navlažimo z jagodno kašo, naložimo jagode in smetano....in imamo takoj več kosov :-))))

Kako bo zgledalo pri nas, še ne vem

Big foot :-))

...pa saj sem rekla, da za velike noge ne bom štrikala nogavic...toliko o zarečem kruhu...

No, vseeno me je premamilo in že nekaj večerov "obuvam" tudi moški del ekipe. Štumfki so v številkah od 41 do 44:


Če mere v tabeli ne lažejo, bi ti štumfki ustezali številki 46/47:


Pravzaprav ima bodoč lastnik še srečo...če bi merila po dolžini jezika, bi bili še daljši...to bo še smeha!
Moja zaloga volne gre h koncu in treba se bo odločiti - pospraviti pletilke ali pa stopit okrog in najti še kako štrenco sredi poletja...ali bi raje dokončala dvoje napol zašitih hlač? Urezala poletno krilo? Ali spekla kaj sladkega? Ali posadila še zadnjo papriko? Ali izkoristila brezvetrje in lenarila na soncu? No, prej bo treba še oddelat nekaj ur...

Kalorije bomo šteli, ko ...

...bomo pojedli.....še tole:



GIBANICA (kao haloška, ampak tale je čisto moja:-))))

Kvašeno testo iz 1/2 kg bele ali krušne moke, 1/3 kocke kvasa(+ščepec sladkorja+ malo mleka za kvasec), malo soli, pribl. 1/4 litra mleka, 1 žlice olja.

Nadev:
1/2 kg skute
1 velik ali 2 mala lončka kisle smetane
4 jajca
sol
sladkor po okusu
2 žlici zdroba
Skuto pretlačimo, dodamo 2 jajci, polovico smetane, solimo in sladkamo po okusu. V lončku stepemo preostali jajci in smetano.

Vzhajano testo razvaljamo na velikost pekača (peki papir, ali pa ga samo pomokamo), robovi testa pa naj gledajo čez rob. Premažemo s skuto, potrosimo z zdrobom in prelijemo z jajčno smetano.
Pečemo pri 180 st. približno 3/4 ure.

Kalorije bom štela jutri, ko bom do poznega popoldneva v službi...zgleda, da ne bo nič ostalo za jutrišnjo malico...

Zeliščni vrt sredi maja

Sredi aprila sem se nazadnje hvalila z zelišči...seveda bi bil skoraj greh, če se ne bi spet:-))))
Razlika je očitna in naj fotografije govorijo:

Ko se bodo razrasli šetraj, bazilika, ognjič in kapucinke, se bom pa spet hvalila:-)

Združene barve...

...rezultat pa je vseeno črno - bel:-)))))

Enkrat pozimi sem domov privlekla paket blaga, pa nisem prav vedela, kaj bom z njim...ampak ko je hči videla vzorec, je kar lovila sapo, Simon pa je tudi hotel jopo:-))) Malo je trajalo, velika jopa mi je pobegnila, še preden sem uspela porezati niti, tamalo pa zdaj postavljam na ogled.

Nujno moram naredit še malo reklame, ker si zaslužijo: fensi zadrga s svetlečo spiralo in posebnim ključkom, je iz firme Poliplet iz Slovenske Bistrice, kjer si lahko zmišljujem take drugačne zadrge in ključke, pa jih zmeraj najdem v njihovi tovarniški trgovini. Cena? Ni omembe vredna - najmanj 50% ceneje kot v ostalih trgovinah s šiviljskimi potrebščinami. Počasi bom spet šla na obisk:-)

Okus po spominih...

...moja prva tašča - naša oma - je bila odlična kuharica in strastna zeliščarica. Marsikatera moja sladka "packarija" še danes nastaja po njenem receptu. Bili sva si zelo blizu in še zdaj, po desetih letih, odkar je ni več, se spominjam okusa in vonja njene čajne mešanice, ki jo je potrpežljivo nabirala od zgodnje pomladi. Začela je s trobenticami, cvetovi in listki gozdnih jagod in robidnic, nadaljevala s kamilicami, bezgovim cvetjem, meto, meliso, lipo, malinami, jagodami,...in končala jeseni z zrelimi bezgovimi plodovi. Vsako leto je imel njen čaj drugačen okus, glede na prevladujoče sestavine.

Nikoli ni bilo "pravega" časa za nabiranje, danes pa so mi kamilice pridišale na teraso in sem se v hipu odločila:

Na bližnjem travniku sem nabrala cvetove gozdnih jagod in robide, na vrtu meliso....nadaljevanje seveda sledi...

Me prav zanima, kaj bo nastalo

Sladko - kislo...

...je tudi moje razpoloženje v teh dneh...mini počitnice se niso končale po planu. Prejšnjo nedeljo je Simon zbolel in sem cel delovni teden lovila ravnotežje med službo in malim bolnikom, ki je bil doma. Moje razpoloženje in delovna vnema je bila seveda temu primerna...Danes je že zdrav, jaz sem se pa po tednu dni sprehodila okrog vrta in - presenečenje! Le kdaj je zrasla? Rabarbara je en mojih najljubših okusov in treba je bilo izkoristiti priložnost, preden bo prepozno:

RABARBRINA PITA (za tortni model ali manjši pravokotni pekač)
za krhko testo potrebujemo:
40 dag moke
20 dag margarine
malo pecilnega, vanili
12 dag sladkorja v prahu
2 rumenjaka
1 žlica kisle smetane

za nadev:
3 večja jabolka
šop rabarbarinih pecljev (do konca maja imate še čas, potem baje ni več zdravo, ker vsebujejo preveč oksalne kisline)
sladkor po okusu, cimet

Zamesimo testo in ga damo v hladilnik vsaj za pol ure. Olupimo rabarbarine peclje, jih narežemo na 2 cm dolge koščke in naložimo v manjšo ponev.Dodamo 4 žlice vode in sladkor po okusu ter zavremo. Odstavimo, pokrijemo in naj se ohladi. Olupimo jabolka in jih narežemo na ploščice.

Testo razdelimo na polovico, vsak del posebej razvaljamo na peki papirju v velikost pekača. V pekač damo skupaj s papirjem, na katerem smo valjali, prvo plast testa, nanj naložimo jabolka, posipamo s sladkorjem in cimetom. Naložimo odcejeno rabarbaro in pokrijemo z drugo plastjo testa. Pečemo pribl. 45 minut pri 200 st. Narežemo še vroče. Dober tek!
Recept za testo je iz knjige sestre Vendeline, ostalo je moj eksperiment, ki ga ponavljam vsako leto.



P.S. šlo je še vroče, čeprav so se ob pripravi vsi zmrdovali, kaj spet pacam neko čudo:-))))) imajo švoh spomin, ker to pečem vsako leto