Za konec meseca...

...še zadnje šivarije...nekaj sem eksperimentirala, na koncu pa uporabila stare preverjene kroje iz enega starega Ottobre:

Celo zase mi je uspelo naredit jopo - za sprehode s Tedyjem

Ko zapiha južni veter...

...je treba mornarje obleči:-))
Modro serijo sem letos že delala, zdaj je (spet) na vrsti rjavo. Pajkca sem že delala, ampak je Simon svoj najljubši pulover prerasel in....tokrat ga ima na žepu:



Mimogrede sem porabila še ostanek flisa - za vsak slučaj, če se zima še vrne:-)) sicer bo pa v omari počakal na jesen:

Po napornem lenarjenju na terasi se prileže sladko - tokrat mafini:

BOROVNIČEVI MAFINI:
12 papirnatih košaric (ali 24, če nimate pekača za mafine) in pekač za 12 mafinov
200 g borovnic
100 g rjavega sladkorja
250 g moke
ščepec soli
1 žlička pecilnega
6 jedilnih žlic olja
1 jajce
3 pomaranče (eno ostrgamo, nato pa z vseh stisnemo sok)

Pečico vklopimi na 200 st. V skledi pomešamo vse suhe sestavine in pomarančno lupinico, v drugi pomešamo jajce, pomarančni sok in olje. Vlijemo k suhim sestavinam, dodamo borovnice in premešamo - toliko, da se suhe sestavime navlažijo. Z žlico naložimo v košarice in pečemo pribl. 25 min. na 200 st., da lepo porjavijo.

Dober tek!

P.S. za moj okus so dovolj sladki, ostali pa pravijo, da kakšna dodatna žlica sladkorja ne bi škodila...očitno sem imela kisle pomaranče. Seveda je poln pekač le še spomin...bo treba naredit še eno rundo

Mornarji - tretjič!

...in zadnjič! Čeprav črtaste zaloge še ni zmanjkalo, bo počakala do jeseni. Za poletje je majčk več kot dovolj!

Spodnja (velika) je moja - končno sem tudi zase kaj naredila.

In kitara........pod v vodi topljivo kopreno, ki poskrbi, da motiv na blagu ostane lepo gladek, se prave barve ne vidijo. Simon pa jo je hotel videti TAKOJ. Kar v umivalniku je zmočil majčko, da so se pokazale prave barve - pa jo pokažem še vam. Zato pa "šparam" vsako flikco in vsake toliko prebiram in sortiram in mečem stran, ko v škatli ni več prostora...najlepše so pač majčke iz ostankov. Seveda je daleč od originala iz revije Ottobre, ampak mulc je navdušen! Včeraj je že nabiral koščke in mogoče bo nastala še kakšna. Še bolj frajerska bo po prvem pranju, ko se bodo robovi malo zavihali - in bo ata lahko spet lahko rekel, da ne znam robit:-))))))))


Zdi se mi, da bo tudi naslednja objava šiviljska.
Uživajte na sončku, tudi mi si ga bomo privoščili, brez skrbi:-))

Mornarji - drugič!

Tale jopa in majčka bi pravzaprav sodili k včerajšni objavi, saj je vse skupaj delano za darilo - nečak bo kmalu praznoval RD in z evri v žepu bo dobil še embalažo - njegova mama nima nič proti:-)))


Končno je prišel na vrsto še Simon - seveda črtasto:-)))

Čaka še kupček rumeno-zelenih majčk in kitara iz novega Ottobre:

http://www.ottobredesign.com/lehdet_js/2010_3/index.html?fi

Letos bomo...

...v črtastem. Mornarji so letos IN - za pokušino ponujam modre z dodatki:

Pletilke so že pozabljene - vsaj do prve ohladitve:-))))))))

Desetka - pred štirimi leti

moi je predlagala, da pobrskam po mapah in fotografijah...



Še podnapisi: fotografija je nastala poleti leta 2006 v našem "morskem domu" na Lošinju. Že nekaj dni se je pred hišo smukal majhen mucek, pravzaprav bolj vreča kosti in bolh...hitro je bil sprejet sklep, da bo dobil naše državljanstvo. Najprej ga je bilo treba okopat, rešit bolh in prevsem zelo po malem hranit, da mu ne bi naredili še več slabega...
Babica je sušila mačka, asistent pa je skrbel, da poteka vse po planu:-)))))
Je pa zanimivo, da Tedy ne prenese mačkov v bližini, prav za vsakim se požene in ne sliši NIČ! Felix, kot smo dali ime črno-belemu najdenčku, pa je od takrat njegov prijatelj:-). Verjetno ga je tako odkril pes in ker revko pred njim ni mogel bežati, ni vedel, kako in kaj :-))))))
Danes je Felix mogočen maček, ima kakih 14 kg in še vedno je nenasiten. Očitno si še zdaj ob vsakem obroku dela zalogo - za vsak slučaj...

Zadolžitev (odpreti prvo mapo in objaviti deseto fotografijo)predajam naprej:
Sonji 68
Nady
Marni
DarjiD in
Marički

linki sledijo takoj, ko bom utegnila, sorry

Dinozavri in (pra)ljudje

Po delovnem čistilnem dopoldnevu (da bomo mali in veliki šolarji 26. 4. lahko doma) smo seveda morali peljati nosove v Arboretum. Tamal je že od prejšnjega vikenda kuhal mulo...menda ja ne bo on edini na šoli, ki jih ne bo videl.

Sanje o prijetnem in predvsem mirnem sprehodu so se razblinile še preden nam je uspelo priti do prvega dinozavra...

Čisto resno: dinozavri so mega in res smo uživali ob ogledovanju! Ob vsakem je bila tabla s podatki in mulc je kot za šalo prebiral letnice, čeprav se mu pri branju še zelo zatika.

Vse ostalo pa........hmmmm.......kot zaprisežena pasjeljubka sem samo debelo gledala, kako se kosmatinci sprehajajo med gredicami, lulajo na tulipane, se smukajo med igrali, hodijo od otroka do otroka...po parku pa table - pse na vrvice, tastari pa nič! Ob vsakem dinotu je prošnja, naj ne plezamo po dinozavrih, pa so z vsakega od njih viseli grozdi malih in tistih malo večjih otrok....tastari pa nič!

Narobe svet? Očitno sem totalno neprilagojena - tudi ob dopoldanski čistilni akciji sem se spraševala, čemu služi - ali bo jutri kaj drugače? Popoldan pa sem se prepričala, da ne bo. Škoda.

Moj zeliščni vrt

Glede na to, da je spet posijalo sonce in vse cveti, diši, raste....moja objava skoraj ne more bit drugačna:-)
Zeliščni vrt sem začela urejati pred dvema letoma, ko smo se preselili. Nekako nisem bila navdušena nad predlogom, da na strmini pod teraso posadimo grmovje in enoletnice, hotela sem nekaj drugačnega, kar bo trajno in bo v vsakem letnem času malo drugačno. Po dveh letih eksperimentiranja bo moj krtinovec letos dobil svojo dokončno podobo. O zeliščih nisem imela pojma, nisem vedela, kako jih gojiti, kdaj jih lahko režem, kako visoka zrastejo, kako prezimijo....skratka, do zdaj sem se kar precej naučila na svojih napakah:-)))
Na najbolj vročem kotičku, kjer sonce poleti žge od jutra do večera, imata svoje mesto origano in sivka. Sivka je še čist mičkena, vzgojila sem jo lani iz semena in posodo pozabila zunaj - kljub temu je prezimila in sem jo letos posadila na krtinovec. Sivki in origanu delajo družbo majaron in pisani žajblji, ki jih poleti porežem in posušim za čaj.

Absolutni favorit je zlati origano, ki poleti prav zažari, pa tudi poprov ni od muh - ima lepe srebrno sive listke in okus po popru.

Na sredi rastejo timijani, hermelika, melisa in meta, ki se je zelo razrasla in skoraj zadušila ostale rastline, zato sem jo letos posadila v velike plastične lonce, ki sem jih vkopala v zemljo. Poznate čokoladno, ananasovo, jabolčno, pomarančno meto? Moj favorit je maroška meta, ki poleti čudovito cveti in najbolj paše v mojito:-)))

Poznate to "rožo"? Kmalu bo zacvetela

Gorski šetraj, ki celo poletje bujno cveti in ima močnejšo aromo kot enoletni sorodnik

Vsa trenutno posajena zelišča sem vzgojila iz podtaknjencev, ki sem jih porezala rastlinam, ki sem jih kupila - razni timijani, pisani žajblji in ostalo, kar ponujajo v vrtnarskih centrih, so vzgojeni "na silo" in so se prvo leto bujno razrasli, lani pa so bili samo še oleseneli štrclji...

Trenutno se med zelišči še sveti zemlja (snežena zima je naredila nekaj škode), ko pa v maju dosadim baziliko, ognjič in šetraj, bo vse zeleno:-)

Za spremembo bel...

...hruhek :-)
Danes je nek čuden dan...vreme je za ********* (ni za javno objavo), imamo vse od sonca, toče, ledenega dežja, ledenega vetra do skoraj teme. Čisto me je fentalo, še štrikat se mi ne da! Sem pa zamesila kruh, da malo diši po bajti...Moji zmeraj sitnarijo, naj si že enkrat umijem roke, preden se spravim k moki (ker pečem le črni kruh), zato sem danes naredila belega:

DOMAČI BELI KRUH
1 kg mehke bele moke
3 dag kvasa (+malo sladkorja+1 dl vode za kvasec)
3 žlice olja, lahko tudi olivnega
pribl. 1/2 litra tople vode
1 žlička soli

Postavimo kvasec, ko naraste, vlijemo k moki, dodamo sol, olje in zamesimo testo. Ko se več ne prijema na roke, damo na toplo vzhajat. Ko se količina testa podvoji, zamesimo štruco in ponovno vzhajamo.
Pečemo pribl. 15 min. na 220 st, da malo porjavi, nato pa še pribl. 40 minut na 180 st. Čas pečenja je odvisen od velikosti - če naredimo žemljice, so v pol ure pečene.

mmmmmmmm res je dober, smo napadli kar toplega:-))

Ko te prime, da bi delal...

...sedi in počakaj, da te mine :-))
Od prejšnjega vikenda in šivanja košare sem razmišljala, da bom zdaj 5 iglic za štumfke res dokončno zamenjala za šivanke. Kup blaga se veča in nujno rabim kako novo majčko in tuniko z modernimi afriškimi barvami in vzorci.

Začetek je bil obetaven, prav fajn sem se igrala s skravžlanimi robovi moje nove tunike:

Ko sem povlekla še zadnje centimetre, pa je v mašini začelo ropotati...profesionalna žilica mi ni dala miru in sem takoj pograbila izvijač in.........in se še pravi čas spomnila, da ima moja igrača še garancijo in serviser ne bo imel prav nobenega razumevanja za mojo radovednost...

Ta kup bo torej hočeš - nočeš počakal na popravljeno entlarco


Bom pa zdaj vsaj brez slabe vesti naprej motala štumfke, kar pa tudi ni tako slabo, ne?

Košara za velike projekte:-))

Že od selitve, torej že skoraj 2 leti, sem lovila blago, ki bi bilo primerno za prevleke za blazine, ki se valjajo po kavčih. Kriteriji so bili precej visoki, ampak afriške maske so me kupile takoj, ko sem jih videla:-)

Blazine so že na kavču, iz ostankov pa sem si naredila košaro, ki bo primerna tudi za največje štrikarske projekte. Par koščkov blaga še čaka na malo torbico za drobnarije.



Višina z zavihkom 30 cm, premer korpce skoraj 50 cm...ta bo pa dovolj velika! Na dnu je 1 cm debel filc, ki poskrbi za stabilnost, rob je podložen s tanko samolepljivo medvlogo. Ko ne bo v uporabi, bo zložena v omari čakala boljše čase:-)

Tole pa že rahlo diši po maniji - ne morem in ne morem se odvadit:-))))



Ravno ko sem škljocnila, mi jih je veter odnesel z mize - tole ******* vreme mi gre prav na živce!

Lep pozdrav do naslednjega vikenda!

Praznične sladkarije

Sicer nisem ljubiteljica sladkega (celo kavo pijem nesladkano), potica me pa vedno premami. Včeraj sem mesila, mešala, valjala, pekla....tukaj je rezultat:

Absulutni favorit - vsaj za moj okus - je makova potica, v kateri je poleg makovega nadeva še višnjev ali ribezov džem, ki poskrbi za sočnost in okus. Po namazanem nadevu z žlico namečem še džem, nato pa zavijem in pečem kot običajno. Meni je najboljša!
In NEEEEE, ne bomo vsega sami pojedli - z mamo sva naredili blagovno menjavo: jaz potico, ona pa šunko:-))

P.S. nujno se moram pohvalit: Sonjo68 sem uspela "motivirat" za potratno potico. Sonja, zdaj pa ne odnehaj! Nadaljuješ lahko z makovo, orehovo, skutino, medeno, korenčkovo,..............če rabiš recept, pa povej:-))))

Pisani pirhi

Letos sem tako dolgo odlašala z nakupom barv za marmoriranje, da so jih povsod že razprodali. Kaj pa zdaj? Simon je že kuhal mulo - le kako bi lahko bili letos brez pobarvanih plastičnih jajc??

Na srečo so predali polni: velika striroporna jajca so ostala od lanskega marmoriranja, koščki svile so ostanki od otroških blazin, volna od štumfkov, trakovi od nevemkdaj...malo smo pomešali barve, dodali za ščepec domišljije... in nastalo je tole:

Male roke so imele včeraj za cel popoldan dela - se vidi:-)))

Kam jih naj skrijem, da bo kakšen še počakal do nedelje?

Prvoaprilska nagrada :-)

Pa sploh ni hec!

Glede na vprašanje, ki sem ga postavila v zadnji objavi, je bilo takoj vse jasno: Urška je sicer prav razmišljala, kaj bi naj raslo v tisti vrečki, ampak se do danes ni odločila, ali so jagode ali borovnice (kljub opozorilu). Zato bodo nogavičke grele............

"Vladuška pravi ...
Po vsem povedanem sklepam, da so jagode. Tista beseda 'plodovi' me je navdala na to. Tako da ostajam pri tem, ampak je že pred mano isto razmišljala Urška :-)"

Vladuško!

Vladuška, prosim izdaj, na kako veliki nogi živiš:-))) - na mail mi sporoči št. noge, da ti bodo nogavičke prav!