sobota, 13. marec 2010

13. marec...

...pred 12-timi leti je bil petek. Taki petki so redki in imajo čuden sloves - in tisti petek bil je res zelo poseben dan...ob tem času sem takrat v trgovinah s hrano in opremo za živali mrzlično brskala med blazinami, povodci, ovratnicami, posodami za hrano in vodo, različnimo vrstami hrane in priboljški....boksi za varen prevoz v avtomobilu, poslušala še zadnje nasvete o vzgoji, prehrani, .................popoldan pa smo se moja malenkost, hči, sestra kot rezervna šoferka, če bo treba, in naša oma odpravile po Tedyja.

Do takrat zaprisežena pristašica laboratorijsko čistega stanovanja in goreča nasprotnica domačih živali v stanovanju, ki je večkrat glasno izjavila, da bi se lahko pes le preko njenega trupla blaten valjal po sveže postlani postelji....jaaaaaaaa, ta ista oseba se je odpravljala po psa, ki bo živel v bloku, ki niti prve noči ne bo prespal na svojem kotičku, ampak v postelji, ki bo že ob prihodu v stanovanje od strahu polulal sterilno očiščen volneni tepih..........jah časi se pač spreminjajo, ne?

Glede na to, da so nam svetovali, naj se v Grosuplje raje odpravimo čez Bizeljsko (definicija bližnjice?), smo se po dolgih urah in štetju levih in desnih ovinkov in zavoženih križišč končno pricijazile do dvorišča, kjer nas je pričakala četica pudljev vseh velikosti in barv:-)) Naša kepica je za popotnico dobila vrečko čokolina, liter mleka, brikete ter besede: "fejst nagajaj, da bodo vedeli, da te imajo!"

Seveda sem hitro ugotovila, da od vsega kupljenega in vseh nasvetov potrebujemo le hrano, posodico za hrano in vodo, nekaj mehkega za spanje, povodec in veliko veliko ljubezni...vse ostalo je romalo nazaj v trgovino:-)))

Sicer se še zdaj hči vedno postavi v bran našemu pesjanarju in je še zdaj Tedy njen pes, sva se midva "takoj zaštekala". Hecno, ampak ob skrbi za psa sem se naučila, kako enostavno si je v vsakodnevni dirki vzeti nekaj trenutkov za sprehod in sprostitev.

Pogosto slišim, da so me videli na sprehodu - če bi bila sama, me še opazili ne bi:-))) Včasih se pozanimajo, kako to, da ga še imamo...ko pa smo imeli dojenčka...pri njih pač ni zneslo in so dali stran....ali ni škoda opreme novi hiši .......ali me ni strah, da bo otrok zbolel, ko se valja s psom po tleh....eh, le zakaj bi prepričevala že prepričane, naj živijo v svojem svetu...v mojem bo zmeraj prostor za kosmato kepo, klub mokrim tačkam na parketu!
takole je lani poziral na Lošinju z najdenčkom, ki je potem dobil slovensko državljanstvo:-))) in ima danes več kil kot pes:
Takole je poziral danes, ko je čakal, da odložim fotoaparat, sedem na klopco in ga začnem božat:
Upam, da se bova še precej let takole grela na marčevskem soncu.

9 komentarjev:

  1. Uhh.. tale pesjanar je pa že v letih :) Tjale na klopco zraven bi se pa še jaz spravila, še Tedija pocrkljala, čeprav nisem "pasje" sorte :)) Se mi zdi, da me tamle že ena šalca kave čaka? :)) Štumfe lahko pa ti naprej pleteš :)

    OdgovoriIzbriši
  2. tega bi pa še jaz (ki se bojim psov) pocrkljala in kavica na sončku bi tudi pasala

    OdgovoriIzbriši
  3. hahaha tisto, o tem, pri nas pa že ne bo psa, poznam prekleto dobro. To je namreč izjavljal moj mož. kako je sedaj , trikrat lahko ugibaš, Ja krasni so ti štirinožci, si napisala tako resnično. SUPER SO!!!!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Sonjaaaaaaa - oko sokolovo:-)) kava je bila že poslinjena, ampak zate bi skuhala drugo:-)) pa igle bi ti porinila v roke:-))
    Petrovka, Lidija - vabljeni na klopco (res ne vem, zakaj so vsi moji tako kritizirali, ko sem jo kupovala,zdaj pa vsi naslanjajo riti)in kofe, kosmatinec pa ne grize, ampak fehta čohanje...če bi bilo treba predolgo čakat, bi vaju dregnil s taco, če še zmeraj ne bi bilo nič, bi pa začel lajati:-)))

    OdgovoriIzbriši
  5. Tudi jaz vama še želim obilo lepih prežuljenih let ;)

    OdgovoriIzbriši
  6. Jaz bi bila s kavo čist zadovoljna, igle bi tebi pustila :)

    OdgovoriIzbriši
  7. Jaz bi pa za spremembo kar s seboj prinesla pletilke ;) da bi v duetu štrikale :D neeeee nisem imela druge namere. Samo vprašanje, če bi ta kosmatinec sedel v mojem naročju, bi bila jaz ob tem zmožna samo srkat čaj (namesto kofeta), namreč jaz bi čohala štirinožca dokler se nebi naveličal (ker, če imam čas se ne naveličam).

    OdgovoriIzbriši
  8. Ko sem prebrala tole zgodbo ,sem se smejala na glas.Nelya točno tko,ma do pike tako je blo pr nas.:):):):):

    OdgovoriIzbriši
  9. Vvodnarka, v naročju ravno ne bi dolgo sedel, bi pa sedel poleg tebe in užival ob čuhanju...če bi prepočasi migala z rokami, bi te nalajal:-)))
    Namo, tako je to...zarečen kruh...imam v rokavu še par takih cvetk:-)))

    OdgovoriIzbriši