Ne maram nedokončanih "projektov", ki se valjajo po mojem ustvarjalnem brlogu, čakajo na boljše čase in običajno po kakšnem mesecu pristanejo v smeteh...žal bodo letos ostali kar trije, sicer ne v smeteh, ampak ob šivalnem stroju: urezana bluza zame in dve jopici za hčero. Čakali bodo prvi vikend v letu 2010.
Krivec je znan: štrikarski virus, ki me je napadel pred prazniki:
te pa so se kar zalepile na male prstke...nujno moram naredit še ene, ker se čez noč ne posušijo:
Pokorno javljam ( in zardevam), da že imam doma zalogo štumfarske volne - ker ko me bo čez mesec ali dva spet prijelo, je v trgovinah prav gotovo ne bo več! Ziher je ziher:-)))
So pa te nogavice res udobne, tople, perem jih kar v stroju in do druge zime si bom naštrikala zalogo..............in upam, da tole ni iz tiste zgodbe o zarečem kruhu:-)))
Hudo lepi in topli so videt tile tvoji štumfki,pa nič se ne sekiraj,če volna ostane,saj čez sedem let vse prav pride,govorin iz lastnih izkušenj ;).
OdgovoriIzbrišiObvladaš vidim te zokne. Res fajn zgeldajo in predvsem tak toplo. Jaz sem sploh nora na to, da doma hodim kar v zoknih po stanovanju in potem pridejo prav taki malo bolj debeli. Se da fajn drstat njimi po parketu ali laminatu? :-) (ja, tudi to počnem, ker imava tak fajn združeno kuhinjo in dnevno sobo in se da to fajn počet)
OdgovoriIzbriši:-)) Vladuška, prav fajn se je drsat v njih...no, včasih malo manj fajn - tamal ima buško na čelu, ker je zgrešil prehod v kuhinjo:-(((
OdgovoriIzbrišiLili, še bomo štrikali;-)
Tvoj zarečen kruh je krasen in ti se ga še kar neprej drži. V novem letu pa vse lepo.
OdgovoriIzbrišiokužena! :))) krasni so.
OdgovoriIzbriši