Marmelada (skoraj) brez sladkorja, z dodatkom hitre hoje....

...po petkovi Vulkaniji in potepanju po Goričkem je bilo včeraj treba stopiti okoli bajte. Porezala sem origano in meto, na vrtu ponovno okopala, kar je od zadnjič "zabil" dež...in nabrala drobiž, ki ga ne uspemo več sproti pospraviti:

Pripravila sem za prvo letošnja marmelado, tako (z)mešano, ki je najboljša. Počasi je zavrelo, medtem sem pripravila kozarčke in ostalo... mulc pa je že od kosila brenčal okoli mene, da bi šel na sladoled. Pa smo šli....Simon je vodil Harleya, šli smo na sladoled, na grajski grič, pa po mestu, na kavo............ko mi je začelo glodati: sem izklopila? Ja? Ne? Po skoraj treh urah pohajanja smo skoraj po zraku šibali domov, jezna sem bila sama nase, zakaj nisem pogledala še enkrat...pa ni bilo hudega:-)) Vsebina lonca se je zmanjšala na polovico, čisto brez sladkorja je nastala gosta temno rdeča marmelada, ki sem jo še malo posladkala, prevrela in naložila v kozarčke:

Okus? Božanski! Danes ponavljam vajo z marelicami, ampak bom raje kar doma, še vedno čutim v nogah včerajšnji trening hitre hoje:-))) Čas si bom krajšala z začetim zmajevim repom, ki bo namenjen za darilo. Kmalu praznuje tretja zmajevka v ožjem sorodstvu in ker je zadnjič občudovala tistega sivo - črnega, dobi za RD svojega:-))