nedelja, 29. januar 2012

Eno leto, 3 mesece, 14 dni, dobri 2 uri...

...toliko časa je namreč Simon čakal na tegale:


pa še od blizu:




Pred več kot enim letom sem nahrčkala kroj in nabavila čupavec, 3 mesece je urezano blago čakalo na nadaljnjo obdelavo, 14 dni sem poslušala, kako otrok trpi, ko gleda kose, ki bi naj postali pes, včeraj pa je bil v dobrih dveh urah gotov:-))))
Napolnila sem ga striropornimi kroglicami, zato je lahek in mehak - ustvarjen za mečkanje...
Zdaj je vse pozabljeno, očke so bile včeraj rahlo mokre...in spet je mir...do naslednjič, ko bo spet kaj videl:-)))) Prepričana pa sem, da drugič ne bo tako dolgo trajalo, ker je zadnje dni zvotorepec že znal zabrenkati na prave strune...

7 komentarjev:

  1. Ampak sodeč po sliki je tako mehak, da ga je bilo vredno čakati!

    OdgovoriIzbriši
  2. ooo kako je cortkan!
    No, dočakal je pa le in škoda bi bilo, da ga ne bi :-))

    OdgovoriIzbriši
  3. na takalega lepotca se je pa splačalo čakati. Čestitke. Krasen je. Kot bi bil živ.

    OdgovoriIzbriši
  4. Mislim, da se je čakanje izplačalo:)

    OdgovoriIzbriši
  5. Čudovit je in prav je, da si ga naredila. Simon že ve :)

    OdgovoriIzbriši
  6. No, pa ga je dočakal in po moje se je splačalo čakati, ker zgleda tako mehek, tapravi za žuljenje.

    OdgovoriIzbriši
  7. Tale pa je lušn do kraja. Čudovit je.

    OdgovoriIzbriši