Krompirjevo :-)

...jupidu, dopust! Tokrat bo delovno: okrog bajte je potrebno pospraviti, pred mrazom porezati zelišča, posaditi čebulice...in šivali bomo!
Za začetek reciklaža - ostanek žameta od Simonove jakne, kos traku in pliš, ki po omari potika že kar nekaj časa...in naša dnevna soba je spet "nova". Blazine krpanke se niso obnesle. Pustila sem premalo dodatka za šive in žamet se je začel cufati. Tokrat sem pustila dovolj in vse dvakrat pošila:-)

Bi še, ampak je zmanjkalo traku.

Žogica

V petek popoldan sem se po dolgem času sprehodila po središču Maribora. Dišalo je po pečenih kostanjih, ljudje so posedali na gostinskih vrtovih in čas je tekel čisto počasi. Ogledovala sem si izložbe in ko sem prišla do pred kratkim preseljene Zlate nitke (prej je bila v City-ju, zdaj je nasproti Kodžaka), sem morala vstopit...volna za nogavice, za jope, za pulovre, za filcanje, darilni program, zadrge....zlata jama :-)))
Kupila sem pisano žogico in ko sem jo včeraj začela mečkat in razmišljat, ali bi naredila nogavice ali ne...je bil Simon najhitrejši in danes proti večeru, ko bomo skuhali, pojedli kostanje, do konca oprali in posušili cunje, bodo že greli njegove prste.

Splača se zgodaj vstati - hčerine rokavice bodo pač počakale do naslednjega sprehoda.

Dišeče...

...iz toplih dni:-))

Trenutno vsak večer uživam ob dišečem melisinem čaju. Letos je bilo vroče in ima še posebno močno aromo. Nasušila sem pa precej: meliso, meto, limonin timijan, akacijino cvetje, bezeg, lipo, plahtico, kamilice in ognjičeve cvetove - za štiri polne predale v kletni kuhinji:-) Šipek pa smo pred kratkim posadili, tako da bo - upam - čez par let pri roki:-)) Kot najbolj priročne za shranjevanje so se izkazale flaše od moje druge razvade - Nescafe.

Čajnik imam že ugledan, ker pa čez slab mesec dni praznujem, se bom pustila presenetit:-))))

Razen čaja sem posušila tudi timijan, zeleno in peteršilj ter mešanico za pico: origano - domač in divji z Lošinja, žajbelj, šetraj in majaron - božansko!

Kako zašiti kapuco?

...najlažje gre skozi rokav:-))))))

za zimsko bundo je še pretoplo, v vetrovki je zjutraj hladno...zdaj bo ravno prav:-))

Ker me vztrajno prepričujejo, da se ne splača šivat, navajam nekaj podatkov: žamet, flis (podloga ter kapa in šal), 30 cm patenta in 3 svetleče zadrge: pribl. 20 eur. Porabljen čas: 2 uri, z vmesnimi postanki pri pekaču z jabolčnim štrudlom :-)))

Pospravljam - tokrat kroji,

...ki smo jih prerasli ali pa sem se jih naveličala.
Ottobre woman in kids (z vsemi kronimi polami, kot nove):

Burda in Diana-zvezki z vsemi krojnimi polami, nepoškodovano:

Igrače, izdelki velika noč:

Kwick sew, še zaprto. Ne morem se navadit, da imajo kroji dodatek za šive. Zato so mi neuporabni in jih ponujam tukaj:

Posamezni Burda kroji:

Informacije po mailu.

Ladjice - navodila in rezultat:-)

Glede na to, da sem dobila precej vprašanj glede pletenih in sfilcanih copat, bom poskusila čim bolj enostavno pojasniti, kako poteka delo. Sama uporabljam Hoferjevo filzwolle (volno za filcanje), ki sem jo lani kupila iz čistega firbca, lahko pa uporabite katero koli znamko, le da morate iskati volno za filcanje, ki je "zmotana" (ne poznam izraza) čisto rahlo in se ob pranju v pralnem stroju močno skrči in sfilca. Copati tako postanejo približno 30 % manjši, debelejši in neprepustni za vodo.
POZOR: na podplate je NUJNO potrebno prišiti kos usnja ali druge nedrseče podlage, saj je hoja s copati brez tega NEVARNA!  Za odrasle je primerna tudi napihljiva barva, otroci pa pikice potrgajo in nima učinka. Filcana volna zelo drsi in že na ravni podlagi nas mimogrede spodnese, o hoji po stopnicah brez nedrsečih podplatov raje niti ne razmišljajte!

Zdaj pa k navodilom:

Za copate do št. 40 potrebujemo 150 do 200 g volne (približno 200 metrov). najprej spletemo poskusni kvadrat, nasnujemo toliko zank, da lahko z nitko druge barve označimo kvadrat 10x10 cm. Poskusno kvadrat operemo - sfilcamo in posušimo ter iz tega potem ugotovimo, koliko se bo copat skrčil.Težko je določiti prave dimenzije, vendar je poskusni vzorec najbolj natančen. Copat bo po pranju krajši vsaj za 30 %.

Za copate do št. 40 pletem na najširšem delu (nart) preko 40-44 zank. Začnem na konici copata pri prstih, s pletilkami št. 8 nasnujem 8 zank in spletem 4 vrste - slika:

Nato v 5. vrsti popletem 8 zank v vrsti, potem pa kar naprej s pletilkami nasnujem zanke in sklenem zanke v krog: 8-2-8-2
8 petelj - nart in podplat; 2.p-stranska višina copata

nato v vsaki drugi vrsti dodajamo na nartu in podplatu (tam, kjer ima 8 p.) za prvo in pred zadnjo petljo po 1 p. tako dolgo, da imamo na pletilkah po 18 ali 20 p. na stranskih dveh pletilkah vedno pletemo samo 2p in ne dodajamo.

Na višini pribl. 10 do 12 cm na zg. delu copata zazankamo sredinskih 6 p. in dalje pletemo v vrsti. Ob zazankanih p. snemamo še v vsaki vrsti tako dolgo, da nam na pletilki ostane še 22 do 26 zank, odvisno od tega, kako visoko bi naj copat segel na peti.

Ko imamo na pletilki željeno št.p., pletemo ravno do željene dolžine. To je na žalost najtežje določiti, zato je nujno potrebno narediti preizkusni kvadrat in ga oprati. Vse p. zazankamo v eni vrsti, pustimo malo daljšo nitko in rob od zunanjega roba proti sredini sešijemo. Oster vogal na sredi se bo s pranjem sfilcal in ga več ne bo. S kvačko zadelamo nitke na konici in tam, kjer smo dodali novo štreno volne.Takole zgleda sešit "čoln", ki je pripravljen za pranje.

Copate damo v pralni stroj s staro bombažno krpo ali brisačo in teniškimi žogicami ali pač nečim, kar bo povečalo trenje in drgnjenje. Sama perem copate na 40 st. z praškom za belo perilo in brez mehčalca. Oprane in scentrigugirane copate nategnem0 in poravnam0 v pravilno obliko. Najlažje bo, če jih bodoči lastnik obuje in oblikuje po svoji nogi, saj so po pranju že napol suhi. Nato jih pustimo, da se do konca posušijo. Če so malo prekratki, jih lahko z raztezanjem še podaljšamo za kakšnega pol centimetra, več pa skoraj ne gre.

Filcani copati so mehki in topli. Otrok jih je nosil celo zimo in je komaj čakal, da se posušijo in jih je lahko spet obul. Tudi umazanija se na volno ne prime kaj dosti in pogosto pranje ni potrebno. Sfilcane copate peremo ročno, ker bi se sicer v stroju še dodatno sfilcali in bi bili premajhni.
Poskusite, ne bo vam žal:-)))

Še rezultati:

Juhu, imam celo dvoje copat! Bom pa zdaj naredila še ene, da bo Simon imel dvoje:-))

Jesenske ladjice...

...odkar se je ohladilo, sem jih imela v mislih, pa nisem vedela, kam sem med spomladanskim pospravljanjem vtaknila volno. Med vikendom sem otroku kupila copate, pa me je postavil pred dejstvo: ali domači volneni ali pa nič:-)))  
Volno smo našli, pletenje gre hitro in tukaj so že prvi (pre)dolgi rezultati:

Ko naredim še tretje, gredo vsi skupaj v pralni stroj in me prav zanima, ali sem zadela dolžino. Lani sem imela precej težav, saj sem na koncu ostala brez copatov :-)))

Pospravljam... pospravljeno!

...skoraj bo minilo leto, odkar sem se hvalila s tole vrečo. Napletla sem za žakelj nogavičk, ki že grejejo nove lastnike. Pletenje nogavičk je prava terapija - med štetjem zank in opazovanjem vzorca, ki nastaja, si odpočijem in zberem svoje misli. Verjetno nikoli ne bom odnehala, saj se vedno najdejo kanditati ali kandidatke z mrzlimi nogami:-)))
7 paketov iz gromozanske vreče mi je ostalo.

Volno na sliki prodam:  2,5 EUR paket s 4 štrenami. Volna je Hoferjeva, prvovrstna, lepo se nosi in se pere v pralnem stroju. Sestava: 75% volna in 25 poliamid. Za nogavice do št. 44 potrebujete 100 g volne - 2 štreni (polovico paketa). Ker se ti vzorci in barve že preveč ponavljajo, z nogavičkami nimam več pravega veselja in mi volna ostaja. Če kupite vseh 7 paketov, podarim 4 štrene volne.
VOLNA JE PRODANA!
Spomladi sem si napletla majčko iz bombaža. Ostalo mi je 70 dag bombažne preje slonokoščene barve (20 EUR): PRODANO!

Ostanke, ki so se mi nabrali, pa podarim :    PODARJENO!

Pižamožer n-tič...

...kot ponavadi...jesenske šivarije se začnejo s pižamami:

Čaka me še manj prijetno delo - robljenje.
Fotografirano popoldan ob dveh, ko je bilo temno kot zvečer in tudi na pižami se vidi, kakšno je vreme:-(. Že zdaj pogrešam tople dni

Indijansko poletje

Najljubši letni čas zame je že od nekdaj jesen. Kljub temu, da se začne novo šolsko leto in se s tem odpreta dve fronti: moja in Simonova, dopust je samo še spomin, nikoli ni časa za vse, kar bi želela narediti...vsako leto znova se narava obleče v razkošne barve, ki se jih kar ne morem nagledati...Letošnji september je pa zelo poseben - kljub dolgim sencam na vrtu termometer na terasi popoldan kaže neverjetnih 26 stopinj in sploh se nam ne mudi v hišo.
Da pa me ne bi čez par dni na terasi zeblo, sem le poskrbela: malo sem pokombinirala ostanke in pulover barvno uskladila s štirimi spodnjimi deli:-)))

 Moja asistentka vsak popoldan budno pazi, da ji slučajno kaj ne uide...tako je že domača, da se psu več ne ljubi laufat za njo:-))) Po letu in pol, odkar je na hrani pri nas, mi jo je pred dnevi končno uspelo pobožat! Baje je bilo prijetno, saj mi je od takrat stalno za petami in pride za mano v hišo...kako bomo uredili s psom, še ne vem...bo pa zagotovo zelo zanimivo:-)))