Kuhanje slivove marmelade je kot meditacija: najprej izklopiš okolico in ne razmišljaš, kako boli križ ob pobiranju, nato se doma koncentriraš, da ne pomešaš pečk in sadja, nato sledi 2 do 3 urno sproščanje z občasnim mešanjem in degustiranjem, na koncu pa se vrneš v kruto realnost in ugotoviš, da kuhinja nujno potrebuje generalno čiščenje :-)))))
Nagrada je sladka in omamno dišeča:
SLIVOVA MARMELADA po starem receptu - vzamimo si čas za spomine!
Oprane in izkoščičene slive naložimo v emajlirano posodo, posujemo s sladkorjem (pribl. 1/2 kg na kg izkoščičenih sliv) pokrijemo in vsaj za nekaj ur, še boljše pa čez noč, postavimo na hladno. Nato dodamo 1 žlico vinskega kisa (na kg sadja) in med mešanjem zavremo.
Zelo počasi naj brbota vsaj 1 uro, ko poskusimo in po okusu dosladkamo (običajno je 1/2 kg skadkorja dovolj za 1 kg zrelih sliv). Kuhamo še vsaj 1 uro, sadje naj popolnoma razpade in količina se naj zmanjša vsaj za 1/3. Zrele slive, ki se jim ob peclju koža že guba, se v tem času pokuhajo na polovico prvotne količine.
Vztrajno mešamo, saj se rado prismodi! Ko marmelada potemni, in se začne prijemati dna posode, naložimo v kozarčke, zapremo in počasi ohladimo. Marmelade nikoli ne kuham v teflonskih ponvah ali nerjavni posodi, ampak vedno v emajliranih loncih z debelim dnom (črni piskri od Emo:-))), ker sadje ohrani lepo barvo in aromo.
Ko se je naveličam na kruhu in palačinkah, kozarček (pribl.3 dl) pomešam s 100-150 g mletih lešnikov ali orehov in nastane odlična krema za rolado ali torto:-)) Nič ne bo ostalo, čeprav sem od petka pospravila že 4 pladnje, zadnja "runda" pa še brbota na štedilniku:-)