Kdo mi krade čas?

...kako dnevi bežijo!
Odkar je Simon toliko zdrav, da gre k pouku, vijugam med službo, šolo, kamor dirkam ponj takoj po pouku, obiskih pri zdravniku, kuhanjem, pospravljanjem, vrtom in šivanjem poletne garderobe, ki je spet pretežno rjava...stare zaloge pač in preverjeni kroji...torej nič pametnega za pokazat:-)))

Danes bi se naj začelo poletje, kopalke so pripravljene (in flis za rezervo) in čez par dni grem pogledat, ali prve že zorijo:

Se beremo v juliju!

Čakam...

...čeprav takrat, ko delijo potrpljenje, običajno manjkam :-)) letos ponovno potrpežljivo čakam...

Enkrat v marcu sem se že hvalila z drobnimi rastlinicami, ki so komaj pogledale iz zemlje...
v aprilu je bilo takole:

V maju sem nasad prestavila na teraso:

sredi maja pa sem rastlinice presadila na vrt, v senco ribeza in malin.

A kaj čakam? Čakam tole:

to "ščavje" je lansko, in vsak drugi dan naberem skodelo dišečih gozdnih jagod. Seveda, če kaj ostane...Simon se vsako jutro in zvečer pase okrog malin, ribeza in jagod:-))

Hvala vsem za dobre želje - Simonu se zdravje zelo hitro vrača in ga je že treba pošteno "bremzat" - on bi že kar na kolo in za žogo....ampak komaj v ponedeljek ima prvo kontrolo in šele takrat bomo videli, kako naprej. Zaenkrat bivakira sredi dnevne sobe v šotoru iz rjuh in Tedy mu veselo pomaga. Bilo je prehudo in hočem biti 10000 %, da je zdrav.

Nov teden

Pretekli teden bo treba čimprej pozabiti: v ponedeljek sva ob tem času s Simonom ugotavljala, kako je lahko že zjutraj tako zelo utrujen in ga vse boli, če je pa cel vikend počival...sredi tedna pa je pristal v bolnišnici s hudo pljučnico! Zdaj je že bolje in upam, da bo kmalu doma.
Sinoči sem se že toliko umirila, da sem spet začela ustvarjati, tokrat zase: