Cesarjeva nova oblačila...

...leta ne prizanašajo niti živalim - pri polnih trinajstih letih tudi mojega pesjanarja bolijo sklepi. Da ga na sprehodih ne bi napihalo, je dobil pelerino - in zdaj je glavni frajer:

...meni je pa čuden...nisem za take hece z živalmi, ampak tokrat je res potrebno.
naj mu bo:-))

Tarče

...je rekel Simon mojim torbičkam...no ja, želela sem našiti stilizirane cvetove:


Ostanki, ki se valjajo doma že dolgo, so dobili obliko.
Male oranžne potujejo k trem dobrim vilam v naši pljučni ambulanti, ki so imele cel november precej dela z mano (in še enkrat potrdile, da prijaznost nima prav nobene zveze z zneskom na plačilni listi), ostale bodo počakale na praznike.

Predpraznično prepletanje

...se res že bliža praznični december? V ponedeljek smo na Simonovi OŠ pletli praznične venčke in sem se po dolgem času sprehodila po trgovinah - vse se že sveti....in komaj v tretjem šoping - centru sem našla venčke iz slame, vse je že šlo...
Pljučnica me je pošteno zdelala in ker sem v tem tednu že v službi, je res kriza...zelo sem utrujena in še sreča, da sem nogavičke, ki jih bom podarila, pletla po malem od začetka leta. Letos Božičkova delavnica odpade, ker nimam energije! Upam, da me do konca leta za povrh ne ulovi še kak virus...
Delavnica je uspela, otroci so ustvarjali, da jih je bilo veselje gledat, mame pa smo se tudi trudile.

Simon je sam napletel in okranclal svoj venček, ki bo v jedilnici na mizi:


moj venec bo visel pri vhodu:

Pirin kruh

...je prvovrstno presenečenje! Prvič sem pekla s pirino moko in kruh je čudovit!

Za štruco ali hlebec potrebujemo:
1 kg polnozrnate pirine moke
3 dah kvasa, ščepec sladkorja
1 zvrhano čajno žličko soli
pribl. 6 dl tople vode
2 žlici belega olja

Micka št. 3

...no, pa jo imam...novo Micko, ki mi bo pomagala šivati :-))))) Zakaj ravno Micka? Čist slučajno:
Micka št. 1: pred leti sem se v ženski družbi pohvalila, da se "moja Micka" nič ne pritožuje, pomije vsako žlico in kozarec, po potrebi tudi ponovi, vsak dan znova in včasih tudi večkrat na dan....skratka, bila sem tako prepričljiva, da so me babnce vprašale, koliko plačujem na mesec gospodinjski pomočnici....to je bilo smeha! Takšnih Mick, ki pomivajo posodo, je bilo od takrat pri nas že več in trenutno razmišljam, da bi nujno potrebovala še takšno, ki bi posodo zložila v omare:-)))

Micka št. 2: muca, ki je že več kot leto dni pri nas na hrani, se še zmeraj ne pusti prijeti. Vsak dan je na dvorišču in še psu se je več ne da preganjati. Prava Micka pač:-)))

Micka št.3: nastavljiva krojaška lutka, ki sem si jo že dolgo želela, od danes zjutraj uraduje v moji šivalnici :-))

Bombice pa smo že skoraj pospravili:-))                                                                       

Tokrat....

...kovačeva kobila za spremembo ne bo bosa:-)) Že skoraj 2 meseca čakam na novo pižamo - danes mi je končno uspelo, pa še malo sem jo polepšala z novo šablono. Zdi se mi, da se je splačalo počakat:-))

Načela sem vrečo...

...komentar pa tako ni potreben:-))

Jesensko nadaljevanje...

...tokrat malo drugače:

ČRNA REDKEV V SOLATI
potrebujemo 2 črni redkvi in skodelico kuhanega fižola ali konzervo, čisto bučno olje, sol in kis. Redkev olupimo in naribamo, dodamo fižol, solimo in zabelimo z 2 žlicama bučnega olja. Kis dodamo po okusu. K tej zimski solati se krasno prileže kos ali dva ajdovega kruha.
AJDOV KRUH
50 dag ajdove moke, 30 dag pšenične moke, 2 dag kvasa, 2 žlici belega olja, 1 polna čajna žlička soli, pribl. 4 dl vrele vode.
Ajdovo moko poparimo s pribl. 3 dl vrele vode, če je premalo, še malo dodamo in premešamo. Medtem ko se masa hladi, postavimo kvasec: kvasu dodamo ščepec sladkorja in malo mlačne vode.
Ko ajdova moka ni več vroča, dodamo kvasec in belo moko ter pogneemo testo. Če je premehko, lahko dodamo še malo tople vode.
Količino vode je težko določiti, zato jo raje dodajajmo sproti in po potrebi, ampak 4 dl bi moralo biti dovolj.
Testo naj vzhaja na toplem, da se količina podvoji, nato spet premesimo na pomokani površini. Kolač preložimo na pekač, pokrit s peki papirjem, potresemo z moko in naj ponovno vzhaja približno 30 minut.
Pečemo 15 minut na 220, nato pa še 20 minut na 200 stopinj.

Rezultat je slasten, komaj čakam, da se ohladi:-))) Naslednjič dodam še orehe.

Nekaj jesenskih...

Ko se omedijo nešplje, je pred vrati zima. Letos na našem koncu prave zmrzali še ni bilo, je pa že čas, da začnem kuhati "jedi na žlico", ki jih pripravljam le v mrzlem delu leta. Enako težko se sprijaznim s paradižnikovo solato sredi zime kot z ričetom sredi poletja:-))))

Tokrat ponujam nekaj receptov jedi, ki jih pripravljam že dolgo (seveda sem si spet  recepte priredila po svojem okusu). Količine so za 4 lačne:-))

DUŠENO RDEČE ZELJE Z JABOLKI

1 srednje velika glava rdečega zelja, 2 kisli jabolki, sol, 1 žlica sladkorja, 1 žlica vinske kisa,2 žlici olja, kumina, po želji moka za zgostitev. Voda za zalivanje.

Zelje očistimo in naribamo. V ponvi z debelim dnom segrejemo olje, dodamo sladkor in premešamo. Ko začne sladkor rjaveti, dodamo zelje, prepražimo, solimo, dodamo kumino, vinski kis in pol skodelice vode.Počasi dušimo 1/2 do 3/4 ure, da se zelje zmehča. Olupimo jabolki, ju naribamo in dodamo k zelju. Dušimo še 15 minut, po potrebi dosolimo in če je tekočine preveč, zgostimo z žlico moke, ki jo razmešamo v mali skodelici vode.
Kot priloga se zelo lepo ujame s tenstanim krompirjem in pečeno kuro:-))))

RIČET  (ričet brez krompirja, ki ga vedno skuham najmanj dvojno količino in zamrznem)

Potrebujemo skodelico suhega fižola (ali konzervo) in skodelico ješprenja, korenček, peteršiljevo korenino in liste, kos gomolja zelene, 1/2 rdeče paprike,  čebulo, česen, lovorov list. Kos prekajene vratovine. Moka za zgostitev.

V ločenih posodah zvečer namočimo fižol in ješprenj. Drugi dan vodo odlijemo, dolijemo svežo in skuhamo. Fižol samo solimo, v lonec k ješprenju pa dodamo ostale narezano korenje, peteršoljevo korenino, papriko, zeleno, česen, lovorov list. Kuhan fižol odcedimo in dodamo k ješprenju, kak lonček fižolovke prihranimo za zalivanje.

Ko je ješprenj kuhan, naredimo svetlo prežganje - na olju prepražimo čebulo, dodamo česen in moko, malo popražimo in vlijemo k ričetu. Dodamo še na kocke narezano vratovino in kuhamo še približno 1/2 ure. Na koncu posipamo s sesekljanimi peteršiljevimi listi. 

DOMAČI KROMPIRJEVI SVALJKI

70 dag olupljenega in na kocke narezanega krompirja, sol, 1 rezina masla (pribl.4-5 dag), 20 dag OSTRE moke (če dodamo mehko moko, so premehki in packasti), 2 jajci, moka za delovno površino.

Skuhamo krompir, odcejenemu dodamo maslo in ga pretlačimo. Ko se malo ohladi, dodamo moko, jajca in sol. Hitro zamesimo testo. Na pomokani površini oblikujem dolg svaljek in ga s hrbtno stranjo noža razrežemo na koščke, ki jih v slanem kropu kuhamo pribl. 10 minut.
Kuhane lahko postrežemo k golažu ali bolonjski omaki, ali pa jih povaljamo v na maslu prepraženih drobtinah in s solato ponudimo kot samostojno jed.

Za danes naj bo dovolj. Nadaljevanje seveda sledi, v teh dneh imam časa za prodajo:-)))

Ena plus ena...

= 6
Nova matematika je doma v moji šivalnici - za šivalni stroj sem sedla zato, ker Simon NUJNO potrebuje EN spodnji del trenirke...ostalo je zgleda kar samo padlo po iglo...vem, ne bi še smela, ampak...pri šivanju sem se bolj potrudila kot pri fotografiranju:-))))

Eno leto...je že?

ja, je že minilo...le kam se stričku Času tako mudi? Praznujem jaz in praznuje moj b(r)logec, ki je preživel prvo leto, čeprav lani nisem bila čist prepričana, da bo:-)

Praznovali letos ne bomo, ker sem po več kot mesecu dni smrkanja in pokašljevanja v začetku tedna obležala s pljučnico in sem si končno morala vzeti čas za počitek.

Tuhtam, ali bi sploh pokazala darilo, ki sem ga dobila včeraj.......ja, še bomo štrikali:-))

Buuuuuuuuuuuče

....predpriprave in akcija:

 Med počitniškim lenarjenjem pa mi je končno uspelo dokončati še velik štrikarski projekt: