Pospravljam... pospravljeno!

...skoraj bo minilo leto, odkar sem se hvalila s tole vrečo. Napletla sem za žakelj nogavičk, ki že grejejo nove lastnike. Pletenje nogavičk je prava terapija - med štetjem zank in opazovanjem vzorca, ki nastaja, si odpočijem in zberem svoje misli. Verjetno nikoli ne bom odnehala, saj se vedno najdejo kanditati ali kandidatke z mrzlimi nogami:-)))
7 paketov iz gromozanske vreče mi je ostalo.

Volno na sliki prodam:  2,5 EUR paket s 4 štrenami. Volna je Hoferjeva, prvovrstna, lepo se nosi in se pere v pralnem stroju. Sestava: 75% volna in 25 poliamid. Za nogavice do št. 44 potrebujete 100 g volne - 2 štreni (polovico paketa). Ker se ti vzorci in barve že preveč ponavljajo, z nogavičkami nimam več pravega veselja in mi volna ostaja. Če kupite vseh 7 paketov, podarim 4 štrene volne.
VOLNA JE PRODANA!
Spomladi sem si napletla majčko iz bombaža. Ostalo mi je 70 dag bombažne preje slonokoščene barve (20 EUR): PRODANO!

Ostanke, ki so se mi nabrali, pa podarim :    PODARJENO!

Pižamožer n-tič...

...kot ponavadi...jesenske šivarije se začnejo s pižamami:

Čaka me še manj prijetno delo - robljenje.
Fotografirano popoldan ob dveh, ko je bilo temno kot zvečer in tudi na pižami se vidi, kakšno je vreme:-(. Že zdaj pogrešam tople dni

Indijansko poletje

Najljubši letni čas zame je že od nekdaj jesen. Kljub temu, da se začne novo šolsko leto in se s tem odpreta dve fronti: moja in Simonova, dopust je samo še spomin, nikoli ni časa za vse, kar bi želela narediti...vsako leto znova se narava obleče v razkošne barve, ki se jih kar ne morem nagledati...Letošnji september je pa zelo poseben - kljub dolgim sencam na vrtu termometer na terasi popoldan kaže neverjetnih 26 stopinj in sploh se nam ne mudi v hišo.
Da pa me ne bi čez par dni na terasi zeblo, sem le poskrbela: malo sem pokombinirala ostanke in pulover barvno uskladila s štirimi spodnjimi deli:-)))

 Moja asistentka vsak popoldan budno pazi, da ji slučajno kaj ne uide...tako je že domača, da se psu več ne ljubi laufat za njo:-))) Po letu in pol, odkar je na hrani pri nas, mi jo je pred dnevi končno uspelo pobožat! Baje je bilo prijetno, saj mi je od takrat stalno za petami in pride za mano v hišo...kako bomo uredili s psom, še ne vem...bo pa zagotovo zelo zanimivo:-)))

Diši...

...po domačem kruhu...in tale mi danes še posebej lepo diši:

AJDOV KRUH
50 dag ajdove moke, ki jo poparimo s 3-4 dl kropa, žlička soli, 30 dag pirine moke, pol kocke kvasa, ki ga razmešamo v skodelici z žličko sladkorja in dl. tople vode (kvasec).
Ko se poparjena ajdova moka malo ohladi, dodamo pirino moko in kvasec ter vse skupaj pognetemo v testo. Če je presuho, dodamo še kak dl tople vode oziroma malo pirine moke, če se preveč lepi na roke. Pregneteno testo damo v skledo vzhajat, po kakšnih 45 minutah (ali ko naraste na dvojno količino) ponovno pregnetemo, oblikujemo hlebec, ga posipamo z moko in preložimo na pekač, pokrit s peki papirjem. Vklopimo pečico na 200 st., drugič vzhajan hlebec (po pribl. 30 minutah) damo v pečico in pečemo 20 minut na 200 st., nato pa še 30 minut na 170 st. Če po spodnji strani pečenega hlebca potrkamo, mora "votlo zadoneti" - takrat je kruh pečen.

Kruh redno (nekajkrat na teden) pečem že od lanske jeseni. Tudi poleti ga pečem, razen v tistih najbolj pasjih dneh, ko mi vroče že ko diham:-)))) Ko sem začela, je bilo najtežje določiti pravi čas vzhajanja in peke kruha.  Ampak vaja dela mojstra in domač kruh je božanski:-))))

Moški del familije pa ima problem: baje si ne umijem rok, ko pečem kruh (beri: ne marata črnega kruha), zato poleg črnega običajno spečem še vsaj štručko belega. Naj jima bo:-))))

Staro za novo:-)

...nečak bo danes stare pulovre menjal za ta "prijateljčka":

Tako, mularijo sem pred ohladitvijo vsaj za silo oblekla, zdaj pa grem spet ilegalo (beri: šivat zase)

Tahrčkasti in prvi rezultati :-))

Verjetno je ni ustvarjalke, ki je vsaj tu in tam ne bi napadel hrčkasti virus...mene zgrabi pogosto (zardevam), enkrat ali dvakrat letno pa v najhujši obliki:

Ker bo poletja enkrat nepreklicno konec, se je potrebno pripraviti:

Pravzaprav nič novega, le številko večje in z šivi v novi najljubši barvi.
Se pa "klub ljubiteljev doma zašitih oblačil" širi - včeraj me je nečak vprašal, če še imam doma kaj blaga (kakšno vprašanje!), ker je njegov "moj pulover" že malo premajhen...nadaljevanje torej sledi...

Za hladna jutra...

...v naslednjem tednu - lanena srajčna jakna:

In ne, nisem imela toliko časa, da bi sama trgala in šivala trakove na blago:-))))