Pižamožer n-tič...

...kot ponavadi...jesenske šivarije se začnejo s pižamami:

Čaka me še manj prijetno delo - robljenje.
Fotografirano popoldan ob dveh, ko je bilo temno kot zvečer in tudi na pižami se vidi, kakšno je vreme:-(. Že zdaj pogrešam tople dni

Indijansko poletje

Najljubši letni čas zame je že od nekdaj jesen. Kljub temu, da se začne novo šolsko leto in se s tem odpreta dve fronti: moja in Simonova, dopust je samo še spomin, nikoli ni časa za vse, kar bi želela narediti...vsako leto znova se narava obleče v razkošne barve, ki se jih kar ne morem nagledati...Letošnji september je pa zelo poseben - kljub dolgim sencam na vrtu termometer na terasi popoldan kaže neverjetnih 26 stopinj in sploh se nam ne mudi v hišo.
Da pa me ne bi čez par dni na terasi zeblo, sem le poskrbela: malo sem pokombinirala ostanke in pulover barvno uskladila s štirimi spodnjimi deli:-)))

 Moja asistentka vsak popoldan budno pazi, da ji slučajno kaj ne uide...tako je že domača, da se psu več ne ljubi laufat za njo:-))) Po letu in pol, odkar je na hrani pri nas, mi jo je pred dnevi končno uspelo pobožat! Baje je bilo prijetno, saj mi je od takrat stalno za petami in pride za mano v hišo...kako bomo uredili s psom, še ne vem...bo pa zagotovo zelo zanimivo:-)))

Diši...

...po domačem kruhu...in tale mi danes še posebej lepo diši:

AJDOV KRUH
50 dag ajdove moke, ki jo poparimo s 3-4 dl kropa, žlička soli, 30 dag pirine moke, pol kocke kvasa, ki ga razmešamo v skodelici z žličko sladkorja in dl. tople vode (kvasec).
Ko se poparjena ajdova moka malo ohladi, dodamo pirino moko in kvasec ter vse skupaj pognetemo v testo. Če je presuho, dodamo še kak dl tople vode oziroma malo pirine moke, če se preveč lepi na roke. Pregneteno testo damo v skledo vzhajat, po kakšnih 45 minutah (ali ko naraste na dvojno količino) ponovno pregnetemo, oblikujemo hlebec, ga posipamo z moko in preložimo na pekač, pokrit s peki papirjem. Vklopimo pečico na 200 st., drugič vzhajan hlebec (po pribl. 30 minutah) damo v pečico in pečemo 20 minut na 200 st., nato pa še 30 minut na 170 st. Če po spodnji strani pečenega hlebca potrkamo, mora "votlo zadoneti" - takrat je kruh pečen.

Kruh redno (nekajkrat na teden) pečem že od lanske jeseni. Tudi poleti ga pečem, razen v tistih najbolj pasjih dneh, ko mi vroče že ko diham:-)))) Ko sem začela, je bilo najtežje določiti pravi čas vzhajanja in peke kruha.  Ampak vaja dela mojstra in domač kruh je božanski:-))))

Moški del familije pa ima problem: baje si ne umijem rok, ko pečem kruh (beri: ne marata črnega kruha), zato poleg črnega običajno spečem še vsaj štručko belega. Naj jima bo:-))))

Staro za novo:-)

...nečak bo danes stare pulovre menjal za ta "prijateljčka":

Tako, mularijo sem pred ohladitvijo vsaj za silo oblekla, zdaj pa grem spet ilegalo (beri: šivat zase)

Tahrčkasti in prvi rezultati :-))

Verjetno je ni ustvarjalke, ki je vsaj tu in tam ne bi napadel hrčkasti virus...mene zgrabi pogosto (zardevam), enkrat ali dvakrat letno pa v najhujši obliki:

Ker bo poletja enkrat nepreklicno konec, se je potrebno pripraviti:

Pravzaprav nič novega, le številko večje in z šivi v novi najljubši barvi.
Se pa "klub ljubiteljev doma zašitih oblačil" širi - včeraj me je nečak vprašal, če še imam doma kaj blaga (kakšno vprašanje!), ker je njegov "moj pulover" že malo premajhen...nadaljevanje torej sledi...

Za hladna jutra...

...v naslednjem tednu - lanena srajčna jakna:

In ne, nisem imela toliko časa, da bi sama trgala in šivala trakove na blago:-))))

Vsak začetek je težak...

....moji podopustniški šiviljski začetki pa so še posebno problematični. Najdem sto in en izgovor...sicer mi ni treba, ampak če kupim blago za Simonove jope in trenirke, nočem potem kupovati še oblačil.
Še vedno je pravo poletje in sem vsak prosti trenutek zunaj: na terasi, na vrtu, na kolesu, na sprehodu...povsod, le v bajti ne...
Za ogrevanje je nastala vreča za športno opremo, da se ve, čigava je vsebina...mulc je zadovoljen, ker ima unikatno culico, jaz pa tudi, ker sem spet porabila kupček, ki sem jih že večkrat preložila:-)