sobota, 28. november 2009

Ustvarjalni vikend!

Se sploh več ne spomnim, kdaj je bil zadnji pravi ustvarjalni vikend...No, šivanje nekako več ne spada k ustvarjanju, ker je postalo "resna zadeva" (heheheh zdajle prav vidim Sonjo, kako se reži), saj zašijem skoraj vso garderobo zase in malega mulca, pardon, velikega mulca.
In ko v omari zmanjka ali se ne pere dovolj hitro, je treba zašit...in tukaj ni več nobene ustvarjalne romantike:-)))
Zato sem si pa včeraj dala duška:
*Svileni pongi, zmeraj lepo in še vedno zaželjeno darilce za naše obiske, ki sem jih razvadila:-)) namreč vedno pred prazniki pogledajo, ali je v mojem ustvarjalnem brlogu kaj novega. Narisano po predlogah z neta
*Praznična mandala, risana "na roke" s pomočjo šablone, ki me je zaposlovala kar nekaj večerov v tem tednu...bo ostala kar doma:-)) Še zdaj ne morem verjeti, da mi je uspelo in se sploh ne vidi začetek in konec.

*Med pospravljanjem sem odkrila kup ostankov...kaj mislite, kaj bo nastalo iz tega kupa žameta in flisa? Neeeee, ne bo za oblečt in povštri tudi ne:-)))


Že nekaj časa razmišljam o tem, v teh dneh pa sem se dokončno odločila! V tem letu sem pobarvala ogromno svilenih kravat, rut, šalov,...vse po naročilu. Res je, vsak evro v teh časih pride prav, ampak nekako mi to več ni v zadovoljstvo. Kupec je pač kralj in skoraj bi lahko na prste ene roke preštela tiste, ki so mi pustili proste roke, da sem lahko naredila najboljše, kar znam. Včasih imam občutek, da med mojo ruto in tisto naštancano, kupljeno "pri Kitajcu", ni več nobene razlike...Očitno želimo imeti povsod vse pod kontrolo. So res taki časi?
Odločitev je dokončna: zapiram štacuno in odslej delam le še zase in za svojo dušo! Želim uresničevati svoje ideje in končno spet uživati ob tem!!
Prodaja? Mogoče spet kdaj...recimo takrat, ko bom v penziji:-))

8 komentarjev:

  1. Komaj čakam,da vidim kaj bo nastalo iz tega kupčka...hm..tista mandala je ročno narisana? hudo,res hudo. čestitke. Te čisto podpiram v odločitvi, da začneš spet ustvarjat za svojo dušo, komaj čakam vse prekrasne izdelke!

    OdgovoriIzbriši
  2. hvala, Snežinka! Sem prav ponosna, ampak včasih je le treba mislit nase:-))
    Mandala, mandala, bo lepa, ane?...na tubo s konturo sem dala kovinsko konico z luknjico 0,3 mm, risala sem pa preko kartonaste šablone. In sem še sama presenečena:-))Nisem pa prepričana, da se bom še lotila takega vzorca,mi je dal vetra...in zdaj upam, da se pri barvanju ne bo prelivalo, ker so črte tako tanke. Na pongih se vidijo odebelitve, ker sem risala kar s tubo, brez konice in kar papir sem dala pod svilo, nič skice...

    OdgovoriIzbriši
  3. Hehe, smejim se, ker te tako zelooo razumem. Čeprav si jaz pri šivanju še dam duška, malo prešijem, kaj narišem... Da vsaj malo prekrijem občutek industrije. Tolažim se s tem, da so tele doma narejene reči zašite res dobro in iz kvalitetnih materialov. Za razliko od kakih uvoženih trgovinskih serij. Ko pri trenerki že po nekaj urah kolena visijo do gležnjev in so šivi po prvem pranju na sredi sprednje hlačnice. firma gor al dol.. zanič je.
    Pri vsem ostalem ustvarjanju pa te čisto razumem. Ko sem delala po naročilu, šivala, delala serije vabilc in čestitk, se potrudila narest po naročilu kak nakit, je vse skupaj postalo nadležno. Enostavno tako nočem delat, v tem ni nič moje duše. Občutek sem imela, kot da je to moja druga služba, ne več sprostitev.
    Vsa čast tistim, ki zmorejo. Narest 5, 10 ali več kopij istega izdelka, samo zato, ker se bo prodalo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Komaj čakam, da bodo ti ponge končani. Že zdaj izgledajo lepo.

    Ja, poznam ta občutek delanja po naročilu. No, meni ni itak nikoli uspelo. Bolj, ko je naročilo natančno, slabši izdelek nastane.

    OdgovoriIzbriši
  5. Uf, tale mandala pa je...ti verjamem, da ti je pošteno dala vetra. Svaka čast. In tudi jaz te vsekakor podpiram pri odločitvi. Enostavno je premalo časa, predvsem vse te ročno izdelane stvari vzamejo ogromno časa in skoraj nemogoče je poleg službe še nekaj 'serijsko delat'. Me pa pošteno firbec, kaj bo nastalo iz tega kupa.

    OdgovoriIzbriši
  6. malo sem se sicer zamislila... ob tvoji odločitvi. a ne zato, ker je ne bi razumela. pa še kako jo! vsaka stvar ima nekje svoj limit in vidiš - verjamem, da nam gre vsem na jetrca tisto, kar je tebi pljusnilo preko roba - da ti nekdo komandira, kako boš ustvarjal. je potem to še ustvarjanje? naloge za delo dobimo v službi... ostalo bi moralo biti izključno za dušo. kaj veš... morda bodo stranke šele zdaj oreng navalile:)

    OdgovoriIzbriši
  7. prepozno, Mojca! Dovolj mi je. Vsaj nekaj časa potrebujem, da spet najdem "otroka v sebi" -saj veš, kaj mislim, ane?

    hvala za mnenja, punce in veseli me, da razumete.

    OdgovoriIzbriši
  8. o, vem, brez skrbi. moram dodatno pojasniti zadnji stavek; s tem, da bodo stranke šele zdaj navalile, sem mislila to, da bodo popadale dol ob TVOJIH dorečenostih, na katere ne bodo imele vpliva in bodo šele zdaj pravzaprav spoznale, KAJ je tisto, kar je v tebi... kar je otrok v tebi:)

    OdgovoriIzbriši